Bližnji pogosto opazijo spremembe sluha prej kot oseba sama. Glasnejša televizija, pogoste prošnje za ponovitev in umikanje iz pogovorov lahko kažejo, da je poslušanje postalo težje.
Pomagate lahko z mirnim pogovorom, razumevanjem in podporo pri prvem preverjanju sluha. Pomembno je, da bližnjega ne silite v odločitev, ampak mu omogočite, da težavo razume in se o naslednjih korakih odloči brez pritiska.
Izguba sluha se pogosto razvija postopoma, zato je oseba sama morda dolgo ne opazi. Na spremembe se nezavedno prilagaja, težave pa pripisuje hrupu, nerazločnemu govorjenju ali utrujenosti.
Morda opazite, da pogosto prosi za ponovitev, zvišuje glasnost televizije, napačno odgovarja na vprašanja ali težko sledi pogovoru, kadar govori več ljudi. Pogosteje lahko prepusti telefonske klice drugim, ne sliši klica iz sosednjega prostora ali se izogiba druženju, kjer je veliko hrupa.
Izguba sluha ne vpliva samo na osebo, ki slabše sliši. Ponavljanje, nesporazumi in umikanje iz skupnih dejavnosti lahko vplivajo tudi na partnerja, družino in prijatelje.
Za pogovor izberite miren trenutek, ko niste sredi nesporazuma ali prepira. Pogovor bo lažji v tihem prostoru, kjer se lahko posvetite drug drugemu.
Začnite s konkretnimi opažanji. Namesto da rečete, da bližnji »ne sliši« ali da bi si moral priznati težavo, omenite situacijo, ki ste jo opazili. Lahko poveste, da ste opazili, da težje sledi pogovorom pri družinskih kosilih ali da pogosto ne razume televizijskega dialoga.
Govorite o svoji skrbi in želji, da bi mu bilo lažje, ne o njegovi starosti ali napaki. Dajte mu možnost, da pove, kako sam doživlja poslušanje in katere situacije so zanj najtežje.
Pogovor naj bo skupno iskanje rešitve, ne predavanje. Starkey priporoča pogovor z osebo, poslušanje njenih izkušenj in potrpežljivo spodbujanje brez pretiranega pritiska.
Pogosto opominjanje, očitanje in preizkušanje sluha na skrivaj lahko povečajo odpor. Bližnjega ne postavljajte v položaj, v katerem mora težavo braniti ali zanikati.
Ne govorite pokroviteljsko in ne razlagajte pred drugimi, česa ni slišal. Prav tako ne predpostavljajte, da mora biti naslednji korak takojšnja izbira slušnega aparata.
Če se odzove obrambno, pogovora ne stopnjujte. Pustite mu nekaj časa in se k temi pozneje vrnite ob konkretni situaciji. Potrpežljiv, občasni pogovor je praviloma primernejši kot nenehno opozarjanje.
Preden začnete govoriti, pridobite pozornost bližnjega in se obrnite proti njemu. Obraz, izrazi in gibanje ustnic pomagajo pri razumevanju, zato med govorjenjem ne glejte stran in ne govorite iz drugega prostora.
Govorite jasno in nekoliko počasneje, vendar naravno. Kričanje lahko spremeni zvok govora in razumevanja ne izboljša. Če povedanega ne razume, stavek raje izrazite drugače, namesto da iste besede samo ponavljate vedno glasneje.
Zmanjšajte hrup v ozadju. Med pogovorom utišajte televizijo ali radio, v restavraciji pa po možnosti izberite mirnejšo mizo. Poskrbite tudi za dovolj svetlobe, da lahko sogovornik dobro vidi vaš obraz.
Pri pomembnih informacijah preverite, ali je bilo sporočilo pravilno razumljeno. To storite spoštljivo in brez preverjanja, ki bi delovalo kot zasliševanje. NIDCD med priporočili za lažjo komunikacijo navaja pogovor iz obraza v obraz, jasen govor brez kričanja in zmanjševanje hrupa v ozadju.
Test sluha predstavite kot preverjanje trenutnega stanja, ne kot odločitev za nakup slušnega aparata. Njegov namen je ugotoviti, ali so prisotne spremembe in ali so potrebni nadaljnji koraki.
Pojasnite, da rezultat lahko pokaže tudi, da je sluh v mejah pričakovanega ali da je smiseln zdravniški pregled zaradi možnega ušesnega masla, vnetja ali drugega vzroka.
Ponudite, da boste pomagali poiskati informacije, se dogovoriti za obisk ali bližnjega spremljati v slušni center. Prisotnost znane osebe lahko zmanjša negotovost, poleg tega pa lahko pomaga pri pogovoru o situacijah, v katerih se težave najpogosteje pojavljajo. Starkey med oblikami podpore izpostavlja spodbudo k strokovnemu preverjanju sluha ter ponudbo spremstva na pregled.
Zavračanje ne pomeni nujno, da oseba težave ne opazi. Morda jo skrbijo slušni aparati, stroški, odziv okolice ali občutek, da izgublja del samostojnosti.
Prisluhnite razlogom, ne da bi jih takoj zavrnili. Če ga skrbi videz aparata, mu lahko pozneje pokažete sodobne izvedbe. Če meni, da težava ni dovolj velika, se lahko pogovor usmeri v konkretne situacije, pri katerih težje sodeluje.
Ne poskušajte doseči odločitve v enem pogovoru. Povejte, da ste pripravljeni pomagati, ko bo želel izvedeti več. K temi se lahko vrnete, ko se ponovno pojavi težava pri pogovoru, gledanju televizije ali druženju.
Pomembno je, da postavite tudi razumne meje. Pomagati bližnjemu ne pomeni, da morate neprestano prevajati vsak pogovor, odgovarjati namesto njega ali prevzemati vse telefonske klice. Takšna pomoč kratkoročno olajša situacijo, lahko pa dolgoročno zmanjša razlog za preverjanje sluha. Starkey opozarja, da lahko pogosto prevajanje in ponavljanje postaneta kratkoročna nadomestka za iskanje ustreznejše rešitve.
Začetek uporabe slušnega aparata je obdobje prilagajanja. Zvoki, ki jih oseba dalj časa ni jasno slišala, so lahko sprva nenavadni ali izrazitejši.
Bližnjega spodbujajte, naj aparat uporablja skladno z navodili in svoje izkušnje pove slušnemu akustiku. Če je določen zvok preglasen ali je razumevanje v posameznem okolju še vedno težko, je to koristna informacija za naslednjo prilagoditev.
Ne prevzemite celotnega upravljanja aparata, če ga je uporabnik sposoben izvajati sam. Lahko mu pokažete postopek, pripravite miren prostor za vajo ali ga spremljate na kontrolo, pomembno pa je, da ohrani občutek samostojnosti.
Tudi po izbiri slušnega aparata še naprej uporabljajte dobre komunikacijske navade. Aparat pomaga pri poslušanju, vendar pogovor v hrupu ali z več osebami lahko ostane zahtevnejši.
Pri večjih druženjih se pogovori pogosto prekrivajo, v ozadju pa so prisotni glasba, posoda in drugi zvoki. Osebi z izgubo sluha zato pomagajte izbrati mesto, kjer dobro vidi druge udeležence in ni neposredno ob glasnem viru zvoka.
V pogovor jo aktivno vključite, vendar ne odgovarjajte namesto nje. Če se tema hitro spremeni, lahko na kratko pojasnite, o čem trenutno govorite. Pri pomembnem delu pogovora se obrnite proti njej in govorite neposredno.
Če opazite, da je poslušanje postalo naporno, predlagajte krajši pogovor v mirnejšem prostoru. Namen podpore ni izpostavljanje težave, ampak omogočanje lažjega sodelovanja.
Če se sluh nenadoma poslabša ali izgine, ne čakajte na običajni termin za test sluha. Hitra zdravniška obravnava je potrebna tudi, kadar se sluh občutno slabša v nekaj dneh ali tednih.
Čimprejšnji pregled je smiseln tudi ob bolečini, izcedku ali krvavitvi iz ušesa, izraziti vrtoglavici, poškodbi glave oziroma ušesa ali nenadnem tinitusu skupaj s poslabšanjem sluha. Takšne težave imajo lahko vzrok, ki ga je treba hitro zdraviti.
Pogovor začnite v mirnem trenutku in uporabite konkretna opažanja. Povejte, v katerih situacijah ste opazili težave, ter izrazite skrb in željo, da bi mu bilo lažje.
Izogibajte se očitanju, norčevanju in izjavam, da si mora težavo samo priznati.
Pogovora ne stopnjujte. Poskusite razumeti, ali ga je strah, mu je nerodno ali meni, da težave še niso dovolj velike.
Povejte, da mu ne želite ničesar vsiliti, in se k temi vrnite pozneje. En miren pogovor običajno ne reši dolgo prisotnega odpora.
Govorite dovolj glasno, jasno in nekoliko počasneje, vendar ne kričite. Obrnite se proti sogovorniku in zmanjšajte hrup v prostoru.
Pogosto je bolj koristno stavek povedati drugače kot pa iste besede večkrat ponoviti z vedno večjo glasnostjo
Da, če si tega želi. Spremstvo lahko zmanjša negotovost, pomaga pri opisovanju vsakodnevnih težav in omogoči, da oba slišita razlago rezultatov.
Odločitev in nadaljnji koraki pa morajo ostati v rokah osebe, ki je opravila test.
Ne. Test pokaže trenutno stanje sluha. Glede na rezultate so lahko naslednji koraki spremljanje, zdravniški pregled, komunikacijske prilagoditve, slušni aparat ali druga rešitev.
Najprej poskusite razumeti njegove pomisleke. Ne prepričujte ga samo z naštevanjem prednosti, ampak se pogovorite o konkretnih situacijah, ki bi jih želel izboljšati.
Predlagate lahko test sluha ali informativni obisk brez obveznosti. Če še ni pripravljen, mu pustite čas in povejte, da ste mu na voljo.
Pomagajte toliko, kolikor potrebuje, vendar ga vključite v uporabo in vzdrževanje. Če je mogoče, naj se sam nauči vstavljanja, polnjenja, čiščenja in upravljanja aparata.
Samostojnost praviloma poveča samozavest in omogoča, da uporabnik sam pove, kaj pri uporabi deluje in kaj je treba prilagoditi.
Da. Ponavljanje, nesporazumi in umikanje iz pogovorov lahko povzročijo frustracije ter vplivajo na bližino in skupne dejavnosti. Podpora družine in prilagoditev načina komunikacije lahko vsakodnevne pogovore precej olajšata.
Za dodatne nasvete o pogovoru, podpori pri preverjanju sluha in lažji komunikaciji preberite povezane članke.
Če bližnji slabše sliši, ga lahko na obisk slušnega centra spremljate brez pritiska in odločanja namesto njega. V slušnih centrih Audiomed najprej preverimo sluh, razložimo ugotovitve ter mirno odgovorimo na vprašanja posameznika in njegovih bližnjih.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.