Izguba sluha se pogosto začne tiho. Najprej preslišite del pogovora, nato pogosteje prosite sogovornika, naj ponovi povedano. Televizija je glasnejša, pogovor v družbi postane napor, v ozadju pa se lahko pojavi misel, da s testom sluha še ni treba hiteti.
Pri mnogih ljudeh razlog ni samo sluh. Razlog je tudi nelagodje. Strah, da bo slušni aparat videti kot znak starosti. Skrb, da bodo drugi opazili težavo. Občutek, da je lažje preslišati kot priznati, da se je sluh spremenil. Prav to je stigma pri izgubi sluha – ne težava v ušesu, temveč teža pomena, ki jo družba pripiše naglušnosti in slušnim aparatom.
Stigma pri izgubi sluha pogosto izhaja iz napačne predstave, da je dober sluh nekaj samoumevnega, izguba sluha pa nekaj, kar je treba skrivati. Pri starejših jo ljudje včasih povezujejo s starostjo in izgubo samostojnosti. Pri mlajših odraslih se lahko pojavi drugačna zadrega: občutek, da so za slušni aparat »premladi« ali da bi jih okolica zaradi tega drugače gledala.
Tak pogled ni pravičen in ni koristen. Izguba sluha ni osebna napaka. Lahko je povezana s staranjem, hrupom, boleznimi, poškodbami, genetiko ali drugimi vzroki. Pomembno je predvsem to, kako hitro jo prepoznate in kaj z njo naredite.
Slušni aparat ne pove, da ste stari, šibki ali manj sposobni. Pove, da ste se odločili bolje slišati in lažje sodelovati v pogovorih, ki so vam pomembni.
Kadar človek zaradi sramu odlaša s testom sluha, se težava redko ustavi sama od sebe. Pogovor postane napornejši, poslušanje zahteva več zbranosti, v hrupnem okolju je razumevanje govora težje. Sčasoma se lahko človek začne izogibati druženju, ker je pogovor preveč utrujajoč ali ker ne želi znova prositi drugih, naj ponovijo povedano.
To ni stvar značaja. Ni znak, da je nekdo nezainteresiran, odsoten ali slab poslušalec. Pogosto je preprosto posledica tega, da govor ni več dovolj jasen. Prav zato je pomembno, da se izgube sluha ne razume kot zadrego, ampak kot zdravstveno in komunikacijsko vprašanje, ki ga je mogoče obravnavati.
Pravočasen test sluha ne pomeni, da boste morali takoj nositi slušni aparat. Pomeni, da boste vedeli, kakšno je stanje vašega sluha, in da se boste lahko odločali na podlagi dejanskega izvida, ne na podlagi strahu.
Sodobni slušni aparati so veliko bolj diskretni, udobni in tehnološko napredni kot nekoč. Obstajajo vušesni slušni aparati, zaušesni slušni aparati, polnilni modeli, modeli s povezavo Bluetooth in različne izvedbe, ki se prilagodijo stopnji izgube sluha, obliki ušesa, spretnosti rokovanja in življenjskemu slogu.
A pri stigmi ni pomembna samo velikost aparata. Pomembno je tudi sporočilo, ki ga pošiljamo. Diskretnost je lahko prednost, ni pa nujno, da mora biti slušni aparat neviden, da bi bil sprejemljiv. Tako kot očala niso več znak slabosti vida, tudi slušni aparat ne bi smel biti znak zadrege zaradi sluha.
Dober slušni aparat ni modni dodatek, vendar je del vsakdana. Njegova vrednost ni v tem, da ga nihče ne opazi, temveč v tem, da vam pomaga jasneje slišati govor, lažje sodelovati v pogovorih in se manj umikati iz okolij, ki so vam pomembna.
Veliko zadrege izgine, ko izgubo sluha poimenujete preprosto in brez opravičevanja. Namesto da se pretvarjate, da ste slišali, lahko mirno rečete, da določenega dela niste razumeli. Namesto da se umaknete iz pogovora, lahko sogovornika prosite, naj govori nekoliko jasneje ali naj se obrne proti vam.
Tudi bližnji imajo pri tem pomembno vlogo. Posmehovanje, očitki in stavki, da nekdo »spet ne posluša«, težavo samo poglobijo. Veliko bolj pomaga miren pogovor, v katerem izguba sluha ni predstavljena kot krivda, temveč kot nekaj, kar vpliva na vse v komunikaciji.
Če nekdo odlaša s testom sluha, ga ni smiselno siliti ali strašiti. Boljše je odpreti pogovor o konkretnih situacijah: o utrujenosti po druženju, glasni televiziji, napačno razumljenih stavkih ali občutku izključenosti v družbi. Tak pogovor je bolj človeški in pogosto tudi učinkovitejši.
Eden od najtežjih delov izgube sluha je občutek, da ste v pogovoru vedno korak zadaj. Šale pridejo prehitro, več ljudi govori hkrati, pomemben stavek se izgubi v hrupu. Če se to ponavlja, lahko človek začne govoriti manj, se manj vključevati ali se izogibati srečanjem, ki so mu bila prej prijetna.
Tu stigma naredi največ škode. Ne prizadene samo posameznika, temveč tudi odnose. Ljudje okoli vas morda mislijo, da ste nezainteresirani, vi pa se morda počutite nerazumljene. Ko se o sluhu spregovori odkrito, se pogosto spremeni tudi dinamika v odnosih. Sogovorniki lažje razumejo, kaj se dogaja, vi pa lažje poveste, kaj potrebujete za boljši pogovor.
Slušni aparat sam ne reši vsake komunikacijske situacije, lahko pa pomembno pomaga. Še posebej takrat, ko je pravilno izbran, nastavljen in ko imate realna pričakovanja glede privajanja.
Čas za test sluha je takrat, ko opazite, da se morate za razumevanje govora bolj truditi kot prej. To velja tudi, če še vedno slišite zvoke, vendar težje razumete besede. Izguba sluha namreč ni vedno občutek tišine. Pogosto se pokaže kot nejasen govor, težave v hrupu, pogostejše napačno razumevanje in utrujenost po daljšem poslušanju.
Test sluha je miren, neinvaziven in koristen prvi korak. Ne nosi oznake. Ne pomeni poraza. Pomeni, da si daste možnost, da razumete, kaj se dogaja, in pravočasno izberete ustrezno rešitev.
Ne. Slušni aparat je pripomoček za boljše poslušanje in razumevanje govora. Izguba sluha je res pogostejša v starejših letih, vendar se lahko pojavi tudi prej, na primer zaradi hrupa, bolezni, poškodb ali drugih vzrokov.
Nelagodje je razumljivo, posebej če slušni aparat povezujete s starostjo ali se bojite odziva okolice. Pri mnogih se ta občutek zmanjša, ko dobijo jasne informacije, preizkusijo primerno rešitev in opazijo, da jim boljši sluh olajša vsakdanje pogovore.
Odvisno od modela, oblike ušesa, stopnje izgube sluha in potreb uporabnika. Nekateri so zelo diskretni, drugi so bolj vidni, vendar to ni slabost. Najpomembneje je, da je slušni aparat primeren za vaš sluh in vsakdan.
Da. Test sluha je prvi korak, s katerim ugotovite stanje sluha. Po testu se lahko pogovorite o izvidu, možnostih obravnave in o tem, ali bi bil slušni aparat za vas smiseln.
Pogovor naj bo miren in konkreten. Namesto očitkov omenite situacije, kjer komunikacija postaja težja, na primer glasno televizijo, pogosto ponavljanje ali umik iz družbe. Cilj naj bo pomoč, ne pritisk.
Če zaradi izgube sluha odlašate s testom ali vas skrbi izbira slušnega aparata, vam lahko v slušnih centrih Audiomed pomagamo z jasnim pogovorom, preverjanjem sluha in razlago možnosti brez nepotrebnega pritiska. Prvi korak je lahko samo razumevanje, kaj se z vašim sluhom dogaja.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.