Opazili ste, da vaš bližnji težje sledi pogovorom, povečuje glasnost televizije ali pogosto narobe razume povedano. Ko mu omenite pregled sluha ali slušni aparat, pogovor hitro zavrne. Morda trdi, da drugi govorijo nerazločno, da težava še ni dovolj velika ali da slušnega aparata preprosto ne potrebuje.
Takšen odziv je lahko za družino zelo naporen. Pogovori se ponavljajo, nesporazumi postajajo pogostejši, dobronamerna skrb pa se začne spreminjati v razočaranje. Kljub temu pritisk običajno ni prava pot. Bližnjemu boste lažje pomagali, če najprej poskusite razumeti njegove pomisleke in kot prvi cilj postavite preverjanje sluha, ne takojšnje odločitve za slušni aparat.
Izguba sluha se pogosto razvija postopoma. Človek se na spremembe sproti prilagaja, ne da bi se tega vedno zavedal. Poveča glasnost televizije, se med pogovorom približa sogovorniku, iz konteksta ugiba preslišane besede ali se začne izogibati okoljem, kjer težje razume govor.
Družinski člani lahko zato posledice opazijo prej kot oseba sama. Vi slišite napačne odgovore, ponavljate povedi in opažate umikanje iz pogovorov. Bližnji pa lahko težavo pripisuje hitremu govoru, hrupu v prostoru ali nerazločnemu izgovarjanju drugih ljudi.
To ne pomeni nujno, da namenoma zanika očitno težavo. Njegovo vsakodnevno doživljanje je lahko preprosto drugačno od vašega. Če pogovor začnete z dokazovanjem, kdo ima prav, bo verjetno branil svoje stališče. Več boste dosegli, če ga vprašate, v katerih situacijah sam opaža največ napora.
Stavek »Ne želim slušnega aparata« ne razkrije vedno pravega razloga za odpor. Nekdo morda ne verjame, da ima izgubo sluha. Drugi težave priznava, vendar ga skrbi videz aparata, upravljanje, cena ali odziv okolice. Tretji je slušni aparat že uporabljal, vendar je bil neudoben, preglasen ali neustrezno nastavljen.
Pomembna je tudi razlika med zavračanjem slušnega aparata in zavračanjem pregleda sluha. Človek lahko nasprotuje pripomočku, čeprav bi bil pripravljen preveriti stanje in prisluhniti strokovni razlagi. Lahko pa se boji že samega rezultata, ker ga povezuje s staranjem, boleznijo ali izgubo samostojnosti.
Namesto da njegove razloge predvidevate, ga lahko vprašate: »Kaj te pri slušnem aparatu najbolj skrbi?« ali »Ali te moti sam pregled ali možnost, da bi ti priporočili aparat?«
Odgovora ne poskušajte takoj ovreči. Najprej ga poslušajte. Šele ko razumete konkreten pomislek, se lahko pogovor premakne od splošnega zavračanja k vprašanju, ki ga je mogoče mirno obravnavati.
Za pogovor izberite miren trenutek, ko niste sredi nesporazuma. Če temo odprete takoj po tem, ko je bližnji nekaj preslišal, bo pogovor hitro zvenel kot očitek. Prav tako ga ne izpostavljajte pred širšo družino ali prijatelji.
Začnite z opažanjem, ne z diagnozo. Namesto »Nič več ne slišiš« lahko rečete: »Opazil sem, da v družbi težje slediš pogovoru in da te to precej utrudi. Kako to doživljaš ti?«
Povejte tudi, kako težave vplivajo na vajino komunikacijo, vendar brez obtoževanja. Primernejši je stavek »Skrbi me, ker se zadnje čase pogosto narobe razumeva« kot »Zaradi tebe moram vse povedati trikrat«.
Nato postavite odprto vprašanje in pustite dovolj časa za odgovor. Bližnji se bo lažje vključil v pogovor, če bo čutil, da lahko pove svoje mnenje in da odločitev ni bila sprejeta namesto njega.
Če pogovor postane napet, ga ni treba dokončati za vsako ceno. Lahko rečete: »Vidim, da ti ta tema ni prijetna. Ne želim pritiskati nate. Rad bi samo, da veš, da sem ti pripravljen pomagati, ko boš želel.«
Ponavljanje, da nekdo slabo sliši, le redko prinese novo spoznanje. Če se tema odpre ob vsakem preslišanem stavku, lahko oseba dobi občutek, da je ves čas opazovana in popravljana.
Prav tako ne pomagajo šale na račun sluha, namenoma tiho govorjenje ali domače preverjanje, ali bo bližnji slišal šepet iz drugega prostora. Takšni poskusi niso zanesljiv test sluha, lahko pa delujejo ponižujoče.
Izogibajte se družinskemu prepričevanju, pri katerem več ljudi hkrati našteva njegove napake. Tudi če se vsi strinjajo, da težava obstaja, se bo bližnji v takšnem pogovoru verjetno počutil obkoljenega.
Ne obljubljajte, da bo slušni aparat odpravil vse težave. Pretirana zagotovila lahko še posebej škodijo, če je imel človek v preteklosti slabo izkušnjo. Bolje je priznati, da je rezultat odvisen od vrste izgube sluha, pravilne izbire, nastavitev, redne uporabe in prilagajanja.
Pogovor je pogosto lažji, če ga ne začnete z vprašanjem, ali bo bližnji nosil slušni aparat. Predlagajte mu, naj najprej preveri sluh in pridobi jasnejšo sliko o tem, kaj se dogaja.
Pregled sluha še ne pomeni odločitve za določen pripomoček. Omogoča, da se preveri, ali težave res izvirajo iz izgube sluha, kakšna je njihova stopnja in v katerih zvočnih območjih so najbolj izražene. Pri nekaterih težavah je potrebna tudi dodatna zdravstvena obravnava, na primer zaradi zamašitve sluhovoda, vnetja ali drugih sprememb v ušesu.
Takšen predlog lahko izrazite nevtralno: »Ni se ti treba odločiti za aparat. Predlagam samo, da preveriš sluh in izveš, kaj kažejo rezultati.«
S tem se pogovor premakne od ugibanja k preverljivim informacijam. Bližnji pa še vedno ohrani pravico, da se po pregledu sam odloči, kako bo ravnal.
Bližnjemu lahko ponudite, da ga spremljate, vendar naj se sam odloči, ali si tega želi. Nekaterim prisotnost partnerja ali družinskega člana pomaga, ker lahko skupaj opišeta težavne vsakodnevne situacije in si lažje zapomnita strokovno razlago.
Na pregledu ne odgovarjajte namesto njega, razen kadar vas slušni akustik ali bližnji neposredno povabi k dopolnitvi. Pomembno je, da oseba sama pove, kje ima težave, kaj jo moti in kakšne spremembe si želi.
Vaša opažanja so najbolj uporabna, kadar so konkretna. Namesto splošne trditve, da bližnji »slabo sliši«, lahko omenite, da težje sledi pogovoru za mizo, presliši zvonec ali pogosto narobe razume besede med vožnjo.
Slušni akustik lahko nato rezultat poveže s temi situacijami, pojasni možnosti in odgovori na pomisleke. Odločitev pa naj še vedno temelji na potrebah, ciljih in pripravljenosti osebe, ki bo slušni aparat uporabljala.
Slušni aparat ne povrne normalnega sluha in ne more popolnoma odstraniti vseh težav, zlasti v hrupnih prostorih. Njegov namen je izboljšati dostop do govora in drugih pomembnih zvokov ter zmanjšati napor, ki ga oseba potrebuje za sledenje pogovoru.
Korist je odvisna od vrste in stopnje izgube sluha, izbranega aparata, strokovnih nastavitev ter redne uporabe. Novi uporabnik se mora znova privaditi tudi na zvoke, ki jih nekaj časa ni dobro zaznaval. Sprva so lahko nenavadno izraziti lastni glas, zvoki posode, koraki ali šumenje okolice.
Zato prva nastavitev ni nujno končna. V obdobju privajanja so pomembni kontrolni obiski, na katerih se preverijo udobje, glasnost, kakovost zvoka in težave v konkretnih okoljih. Slaba začetna izkušnja ni vedno dokaz, da slušni aparati človeku ne morejo pomagati. Včasih so potrebne drugačne nastavitve, primernejši model ali bolj postopno privajanje.
Tudi dobro izpeljan pogovor ne bo vedno prinesel takojšnje spremembe. Bližnji lahko razume vaše pomisleke, vendar še ni pripravljen na pregled ali slušni aparat.
Njegovo odločitev lahko spoštujete, ne da bi se pretvarjali, da težav ni. Povejte, da ste pripravljeni pomagati, ko bo želel, nato pa mu pustite nekaj časa. Temo lahko pozneje ponovno odprete ob konkretni situaciji, ki jo je opazil tudi sam, ne ob vsaki komunikacijski napaki.
Medtem prilagodite način pogovora. Preden začnete govoriti, pridobite njegovo pozornost in se obrnite proti njemu. Govorite jasno in naravno, brez kričanja ali pretiranega poudarjanja ustnic. Zmanjšajte hrup televizije ali drugih naprav ter se ne pogovarjajte iz sosednjega prostora.
Ko vas ne razume, ni vedno koristno večkrat ponoviti popolnoma iste povedi. Poskusite jo povedati z drugimi besedami in dodajte manjkajoči kontekst.
Te prilagoditve niso nadomestilo za pregled sluha, lahko pa zmanjšajo vsakodnevne nesporazume in pokažejo, da je boljša komunikacija skupna odgovornost.
Postopne spremembe sluha lahko mirno obravnavate s pogovorom in dogovorom za pregled. Drugače je pri nenadni izgubi sluha, ki nastane v nekaj urah ali največ treh dneh. V takem primeru je potrebna takojšnja zdravstvena obravnava, zlasti kadar je prizadeto samo eno uho.
Hitro ukrepanje je pomembno tudi, če izgubo sluha spremljajo povešen obraz ali spremenjen občutek na isti strani obraza, močna vrtoglavica, krvav ali drug izcedek iz ušesa ter izrazita bolečina. V takšnih primerih se ne čaka, da bo bližnji pripravljen na običajen test sluha, temveč se poišče nujna medicinska pomoč.
Ne prepirajte se o tem, kdo ima prav. Vprašajte ga, ali se mu to dogaja pri več ljudeh in v katerih okoljih najpogosteje. Nato predlagajte pregled sluha kot način, da se stanje preveri brez ugibanja.
Da, kadar si vaše prisotnosti želi. Pomagate lahko z opisom konkretnih težav, poslušanjem razlage in podporo pri naslednjih korakih. Ne govorite namesto njega in ne odločajte o slušnem aparatu brez njegovega sodelovanja.
Vprašajte ga, kaj natančno ni delovalo. Težava je lahko povezana z neudobjem, zvokom, uporabo, vzdrževanjem ali neustreznimi nastavitvami. Nova strokovna ocena lahko pokaže, ali je mogoče težavo odpraviti z nastavitvijo ali drugačno rešitvijo.
Ni določenega časovnega pravila. Nenehno opozarjanje običajno poveča odpor. Temo ponovno odprite, ko se pojavi primerna konkretna situacija ali ko bližnji sam izrazi nezadovoljstvo zaradi komunikacijskih težav.
Nekateri uporabniki izboljšanje opazijo hitro, vendar je pogosto potrebno obdobje privajanja in več nastavitev. Slušni aparat ne povrne normalnega sluha, lahko pa ob ustrezni izbiri in uporabi izboljša dostop do govora in drugih pomembnih zvokov.
Če želite bližnjemu olajšati prvi korak, ga lahko z njegovim soglasjem spremljate v slušni center Audiomed. Slušni akustik bo preveril sluh, prisluhnil njegovim pomislekom in jasno predstavil možnosti brez pritiska na takojšnjo odločitev.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.