Izguba sluha se pogosto razvija postopoma, zato je človek ne opazi takoj. Zvoke lahko še vedno sliši, vendar težje razume govor, predvsem v hrupu, po telefonu ali pri pogovoru z več osebami.
Prve spremembe pogosto opazijo bližnji. Če se težave ponavljajo, je smiselno preveriti sluh.
Znaki izgube sluha niso pri vseh enaki. Nekateri ljudje najprej opazijo težave pri razumevanju govora, drugi pa spremembe pripisujejo hrupu, utrujenosti ali nerazločnemu govorjenju sogovornikov.
Med pogostimi znaki so prošnje za ponovitev, težave pri pogovoru v skupini, višja glasnost televizije in občutek, da ljudje govorijo manj razločno.
Pri pogovoru večkrat uporabite besede »prosim?«, »kaj?« ali »lahko ponovite?«. Težava je lahko izrazitejša, kadar sogovornika ne gledate neposredno ali kadar govori iz drugega prostora.
Restavracije, družinska srečanja, sestanki in drugi prostori z več hkratnimi zvoki postanejo zahtevnejši. Govor se lahko zlije s hrupom v ozadju, zato je težko slediti pogovoru ali razlikovati posamezne besede.
Pogost znak izgube sluha je občutek, da ljudje momljajo, govorijo pretiho ali ne izgovarjajo besed dovolj jasno.
Razlog je lahko v tem, da oseba nekaterih glasov ne zazna več dovolj dobro. Govor zato sliši, vendar ne dobi vseh informacij, ki jih potrebuje za njegovo razumevanje.
Glasnost televizije ali radia, ki vam omogoča udobno poslušanje, je lahko za druge že previsoka.
Če vas bližnji pogosto opozarjajo na glasnost, je to lahko znak, da se je vaš sluh spremenil.
Telefonski pogovor je lahko zahtevnejši, ker ne vidite obraza sogovornika in si ne morete pomagati z njegovimi izrazi ali gibanjem ustnic.
Morda pogosteje prestavljate telefon z enega ušesa na drugo ali prosite sogovornika, naj govori počasneje in razločneje.
Težje lahko slišite višje glasove, ptičje petje, zvonec, opozorilne signale ali določene glasove v besedah.
Zato lahko oseba sliši, da nekdo govori, vendar posamezne besede razume napačno ali jih mora sklepati iz konteksta.
Izguba sluha ni samo težava z glasnostjo. Če mora človek ves čas ugibati besede, spremljati obraz sogovornika in manjkajoče dele pogovora sestavljati iz konteksta, poslušanje zahteva več pozornosti.
Po daljšem pogovoru se lahko pojavijo utrujenost, slabša koncentracija ali potreba po miru. Zelo naporni so lahko pogovori v hrupu, skupinska druženja in situacije, v katerih govori več ljudi hkrati.
Oseba se lahko začne izogibati daljšim pogovorom, čeprav sama še ne prepozna, da je razlog za napor slabši sluh.
Dolgotrajne težave z razumevanjem lahko vplivajo tudi na počutje in vključevanje v pogovore.
Oseba je lahko razdražena, ker sogovornikov ne razume, ali ji je neprijetno, ker se boji napačnega odgovora. Pri druženju lahko postane tišja, manj sodeluje v pogovoru ali se začne izogibati situacijam, v katerih je poslušanje zahtevno.
Neobravnavana izguba sluha je lahko povezana z občutkom izključenosti, osamljenostjo in umikanjem iz družbe. Ti znaki sami po sebi ne dokazujejo izgube sluha, so pa lahko posledica ponavljajočih se težav pri komunikaciji.
Izguba sluha se običajno razvija počasi. Človek se spremembam sproti prilagaja, zato jih lahko prej opazijo družinski člani, partner ali prijatelji.
Bližnji lahko opazijo, da je televizija vedno glasnejša, da oseba pogosto odgovori mimo vprašanja ali da ne sliši, ko jo pokličejo iz drugega prostora.
Opazijo lahko tudi, da težje sledi skupinskemu pogovoru, večkrat potrebuje pomoč pri telefonskih klicih ali se redkeje udeležuje družabnih dogodkov.
Pri postopni izgubi sluha ni jasnega trenutka, ko bi človek nenadoma ugotovil, da slabše sliši. Na spremembe se nezavedno prilagaja.
Začne pozorneje gledati sogovornikov obraz, zvišuje glasnost televizije, izbira mirnejše prostore ali se postavlja bližje osebi, ki govori. Težave lahko pripisuje hrupu, utrujenosti ali načinu govora drugih ljudi.
Ker se predvsem starostna izguba sluha pogosto razvija počasi, lahko mine precej časa, preden jo oseba prepozna kot težavo s sluhom.
Pomislite na svoje vsakodnevne pogovore. Ali pogosto prosite ljudi, naj ponovijo povedano, težje sledite pogovoru v hrupu ali imate občutek, da drugi govorijo nerazločno? Morda zvišujete glasnost televizije, slabše razumete govor po telefonu ali morate sogovornika gledati v obraz, da mu lažje sledite. Med pogostimi znaki so tudi slabše zaznavanje višjih glasov, utrujenost po daljšem poslušanju in opozorila bližnjih, da slabše slišite.
Če se v več teh primerih prepoznate, je smiselno opraviti test sluha. Takšno samopreverjanje lahko opozori na možne spremembe, ne more pa določiti vrste ali stopnje izgube sluha.
Test sluha je smiseln že ob prvih ponavljajočih se težavah z razumevanjem govora. Ni treba čakati, da težave postanejo izrazite ali začnejo močno vplivati na vsakodnevno življenje.
Pri testu se preveri, kako dobro oseba zaznava različne glasnosti in frekvence. Rezultati pomagajo pokazati, ali so prisotne spremembe sluha in ali so potrebni nadaljnji koraki.
Brezplačni test sluha v slušnem centru je lahko dober prvi korak, ne nadomesti pa zdravniškega pregleda ali medicinske diagnoze.
Čim prej poiščite zdravniško pomoč, če se sluh nenadoma poslabša ali izgine, predvsem če se sprememba pojavi samo v enem ušesu.
Pregled je potreben tudi ob izraziti vrtoglavici, nenadnem tinitusu skupaj s poslabšanjem sluha, občutku močne zamašenosti, bolečini, izcedku ali krvavitvi iz ušesa ter po poškodbi glave ali ušesa.
Nenadna zaznavna izguba sluha lahko nastane naenkrat ali v nekaj dneh. Obravnava se kot nujno zdravstveno stanje, saj lahko odlašanje zmanjša uspešnost zdravljenja.
Med prvimi znaki so pogosto težje razumevanje govora v hrupu, pogostejše prošnje za ponovitev, višja glasnost televizije in občutek, da ljudje govorijo nerazločno.
Da. Pri izgubi sluha težava ni vedno samo v glasnosti. Oseba lahko sliši, da nekdo govori, vendar ne zazna vseh glasov dovolj jasno, da bi pravilno razumela besede.
V hrupnem prostoru mora slušni sistem ločiti govor od drugih zvokov. Če oseba nekaterih delov govora ne zazna dovolj dobro, jih hrup še dodatno prekrije.
Težave pri pogovoru v restavracijah, na srečanjih ali v večjih skupinah so med pogostimi znaki izgube sluha
Da. Če mora oseba ves čas ugibati besede, spremljati obraz sogovornika in se močno osredotočati na pogovor, lahko poslušanje postane naporno.
Utrujenost ima lahko tudi številne druge vzroke, zato sama po sebi ni dokaz izgube sluha.
Tinitus se pogosto pojavlja skupaj z izgubo sluha, vendar ni pri vseh ljudeh z izgubo sluha prisoten. Prav tako lahko tinitus nastane tudi zaradi drugih vzrokov.
Če se pojavi nenadoma skupaj z izrazitim poslabšanjem sluha, je potreben čimprejšnji zdravniški pregled.
Izguba sluha se lahko razvija zelo počasi. Oseba se spremembam sproti prilagaja, bližnji pa opazijo ponavljanje vprašanj, višjo glasnost televizije ali težave pri vključevanju v pogovor.
Prvi korak je test sluha, pri katerem se preveri zaznavanje različnih frekvenc in glasnosti. Če rezultati ali simptomi kažejo na potrebo po medicinski obravnavi, je smiseln tudi pregled pri zdravniku oziroma specialistu ORL.
Zdravniška pomoč je potrebna čim prej ob nenadnem ali hitro nastalem poslabšanju sluha, izraziti enostranski spremembi, vrtoglavici, bolečini, izcedku, krvavitvi ali težavah po poškodbi.
Za dodatne informacije o prvih znakih, težavah z razumevanjem govora in vplivu slabšega sluha na vsakodnevno življenje preberite povezane članke.
Pogosto prositi za ponovitev, težje razumeti govor v hrupu ali zviševati glasnost televizije so lahko znaki slabšega sluha. V slušnih centrih Audiomed lahko opravite brezplačni test, preverite svoje zaznave, dobite jasno razlago rezultatov ter smiselne naslednje korake.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.