Izguba sluha se ne pokaže samo na testu. Najbolj jo občutimo med pogovorom, ob skupnem gledanju televizije, pri družinskem kosilu ali takrat, ko je treba povedano večkrat ponoviti. Zato obravnava sluha pogosto ni samo stvar posameznika. Vključitev bližnjega lahko pomaga bolje opisati vsakdanje težave, določiti realne cilje in doma ustvariti pogoje za lažje sporazumevanje.
Pri tem mora oseba z izgubo sluha ostati v središču odločanja. Naloga družine ni, da govori namesto nje ali jo sili v rešitev, temveč da sodeluje tam, kjer je njena podpora dobrodošla.
Postopna izguba sluha se pogosto razvija tako počasi, da je človek sam sprva ne prepozna. Opazi predvsem, da drugi govorijo nerazločno, da so televizijske oddaje slabše posnete ali da je v restavracijah več hrupa kot nekoč. Bližnji medtem opažajo pogosta vprašanja, napačno razumljene odgovore in umikanje iz pogovorov.
Sčasoma lahko oba sogovornika razvijeta navade, ki komunikacijo še otežijo. Eden govori iz drugega prostora, drugi odgovori, čeprav vprašanja ni dobro razumel. Ponavljanje postane nestrpno, napačni odgovori pa se razumejo kot nezanimanje ali nepazljivost. Težava ni nujno v odnosu, temveč v tem, da govor do poslušalca ne pride dovolj jasno.
Pomembno je, da družina izgube sluha ne spremeni v iskanje krivca. Jasnejše sporazumevanje zahteva sodelovanje obeh strani.
Meritev sluha pokaže, katere zvoke človek zazna in pri katerih frekvencah je sluh oslabljen. Ne pokaže pa vedno vseh težav, ki se pojavljajo doma, v avtomobilu, na sestanku ali v večji družbi. Pri tem je lahko opis bližnjega zelo koristen.
Družinski član lahko navede konkretne situacije, v katerih pogovor ne poteka dobro. Morda oseba brez težav razume sogovornika v tišini, ne more pa slediti pogovoru ob več ljudeh. Morda pogosto presliši vprašanje iz drugega dela prostora ali težko razume višje glasove. Takšni primeri pomagajo povezati rezultat meritve z resničnimi komunikacijskimi potrebami.
Prisotnost bližnjega je koristna tudi zato, ker lahko oba slišita isto razlago rezultatov in priporočil. Kasneje je manj možnosti, da bi si navodila razlagala različno ali od slušnega aparata pričakovala nekaj, česar tehnologija ne more zagotoviti.
Obisk v spremstvu ni obvezen. Nekateri ljudje se lažje pogovorijo sami, drugi želijo, da je bližnji prisoten samo pri delu obravnave. To odločitev je treba spoštovati.
Cilj obravnave ni zgolj glasnejši zvok. Pomembno je ugotoviti, v katerih situacijah želi oseba bolje slišati in kaj jo trenutno najbolj ovira. Nekdo želi lažje sodelovati pri družinskem kosilu, drugi razumeti partnerja med vožnjo, tretji spremljati pogovor z vnuki.
Bližnji lahko pomaga prepoznati situacije, ki se pogosto ponavljajo, vendar mora imeti zadnjo besedo uporabnik. Slušni aparat bo nosil on, zato morajo izbira, nastavitev in način uporabe upoštevati njegove potrebe, sposobnosti in pričakovanja.
Dober cilj je dovolj konkreten, da je mogoče kasneje oceniti napredek. Namesto vprašanja, ali je sluh na splošno boljši, se lahko preveri, ali je pogovor pri mizi razumljivejši, ali je potrebnega manj ponavljanja in v katerih okoliščinah težave ostajajo.
Prvi dnevi s slušnim aparatom prinesejo zvoke, ki jih človek dalj časa ni jasno slišal. Šumenje vode, premikanje papirja, zvok lastnih korakov ali jedilnega pribora se lahko sprva zdijo nenavadno izraziti. Hkrati slušni aparat ne odpravi vseh težav z razumevanjem govora, zlasti v hrupnem in akustično zahtevnem prostoru.
Družina lahko pomaga tako, da uporabniku omogoči dovolj časa za prilagajanje in mu prisluhne, ko opisuje težave. Koristneje je zapisati, v katerih situacijah je zvok preglasen, govor nejasen ali aparat neudoben, kot pa sklepati, da se mora človek samo še navaditi. Konkretne povratne informacije pomagajo pri naslednji nastavitvi.
Manj koristno je nenehno preverjanje, ali ima uporabnik aparat v ušesu, ali ga preizkušati z govorjenjem iz drugega prostora. Takšen nadzor hitro postane naporen. Podpora pomeni, da se o uporabi lahko pogovarjate brez očitkov in da se ob vztrajnih težavah dogovorite za ponovni obisk slušnega akustika.
Preden začnete govoriti, pridobite pozornost sogovornika in počakajte, da vas pogleda. Obraz naj bo dobro viden, saj izraz, gibanje ustnic in govorica telesa dopolnjujejo tisto, kar človek sliši. Govorite jasno in z običajnim tempom. Kričanje pogosto popači govor in ga ne naredi nujno razumljivejšega.
Televizija, tekoča voda, kuhinjska napa in pogovori drugih ljudi zmanjšujejo razliko med govorom in hrupom. Pomemben pogovor je zato lažji v mirnejšem prostoru. Pomaga tudi, da govori ena oseba naenkrat in da sogovornik ve, o kateri temi teče beseda.
Kadar človek povedanega ne razume, ni vedno dovolj, da isti stavek ponovite glasneje. Pogosto je bolje uporabiti druge besede ali povedati bistvo na krajši način. Če je pomemben podatek, kot so ura, naslov ali navodilo, ga lahko tudi zapišete.
Najboljša strategija ni pri vseh enaka. Vprašajte, kaj sogovorniku pomaga, namesto da bi sami določili način komunikacije.
Pogovor o sluhu je lahko občutljiv, zlasti če ga začnemo z očitki o preglasni televiziji ali nepozornosti. Primerneje je opisati konkretno situacijo in njen vpliv. Poveste lahko, da je skupen pogovor postal napornejši ali da vas skrbi, ker oseba ne sliši zvonca in opozoril v prometu.
Bližnji lahko predlaga pregled, ponudi spremstvo in pomaga pripraviti vprašanja. Ne more pa druge osebe prisiliti, da sprejme slušni aparat. Pritisk, posmehovanje in govorjenje o človeku, kot da ni navzoč, pogosto povečajo odpor.
Enako velja med strokovno obravnavo. Družinski član naj dopolni opis težav, ne pa prevzame pogovora. Slušni akustik mora vprašanja, razlago in priporočila najprej nasloviti na osebo, katere sluh se obravnava.
Da, kadar si oseba to želi. Bližnji lahko opiše konkretne komunikacijske težave, pomaga oblikovati cilje in skupaj z uporabnikom sliši razlago rezultatov ter priporočil.
Najkoristnejši so konkretni primeri iz vsakdanjega življenja. Pove naj, kje prihaja do nesporazumov, v kakšnem okolju je govor najtežje razumeti in katere spremembe je opazil.
Lahko sodeluje pri pogovoru o potrebah in pomembnih slušnih situacijah. Končna izbira pa mora ustrezati izgubi sluha, rokovanju, načinu življenja in željam osebe, ki bo aparat uporabljala.
Ne nujno. Pomembneje je, da pridobite njeno pozornost, jo gledate v obraz, govorite jasno in zmanjšate hrup v ozadju. Kričanje lahko govor dodatno popači.
Opišite konkretne situacije, ki ste jih opazili, in pojasnite, zakaj vas skrbijo. Ponudite pomoč pri naročanju ali spremstvo, odločitev pa prepustite njemu.
Zapišite okolja in situacije, v katerih težava ostaja, ter se dogovorite za kontrolni obisk. Morda je potrebna dodatna nastavitev, preverjanje prileganja ali druga komunikacijska rešitev.
Na pregled sluha lahko po želji pridete skupaj z osebo, ki dobro pozna vaše vsakdanje komunikacijske potrebe. V slušnih centrih Audiomed bomo prisluhnili obema, razložili rezultate in poiskali rešitev, pri kateri boste vi ostali v središču odločanja.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.