Izguba sluha ni pri vseh enaka. Težava lahko nastane v različnih delih slušnega sistema, njen vzrok pa je lahko povezan s staranjem, hrupom, boleznijo, poškodbo ali drugimi dejavniki.
Razumevanje vrste in možnega vzroka izgube sluha pomaga določiti, kateri naslednji koraki so smiselni.
Zvok v uho vstopi skozi sluhovod in doseže bobnič. Vibracije se nato prek slušnih koščic prenesejo do notranjega ušesa, kjer se pretvorijo v signale, ki po slušnem živcu potujejo do možganov.
Težava lahko nastane na različnih delih te poti. Če zvok ne more učinkovito prehajati skozi zunanje ali srednje uho, govorimo o prevodni izgubi sluha. Če so prizadete strukture notranjega ušesa ali slušne živčne poti, gre za zaznavno izgubo sluha.
Pri nekaterih ljudeh sta hkrati prisotni obe vrsti težav.
Izgubo sluha običajno delimo na tri glavne vrste: prevodno, zaznavno oziroma senzorinevralno ter kombinirano izgubo sluha.
Pri prevodni izgubi sluha zvok ne more dovolj učinkovito prehajati skozi zunanje ali srednje uho do notranjega ušesa.
Možni vzroki so lahko zamašitev sluhovoda z ušesnim maslom, tujek v ušesu, vnetje, tekočina v srednjem ušesu, poškodovan bobnič ali spremembe slušnih koščic.
Oseba ima lahko občutek zamašenega ušesa, zvoki pa se lahko zdijo tišji ali pridušeni. Nekatere vzroke prevodne izgube sluha je mogoče odpraviti ali zdraviti, vendar je ustrezna obravnava odvisna od ugotovljenega vzroka.
Zaznavna oziroma senzorinevralna izguba sluha nastane zaradi sprememb ali poškodb v notranjem ušesu oziroma na slušnih živčnih poteh.
Najpogosteje je povezana s staranjem in dolgotrajno izpostavljenostjo hrupu. Povzročijo jo lahko tudi bolezni, poškodbe, dedni dejavniki ali nekatera zdravila.
Pri tej vrsti izgube sluha težava pogosto ni samo v glasnosti. Oseba lahko zvok še vedno sliši, vendar težje razume govor, predvsem v hrupu ali pri pogovoru z več osebami.
Zaznavna izguba sluha je pogosto trajna. Pri mnogih uporabnikih lahko slušni aparati pomagajo izboljšati zaznavanje zvoka in razumljivost govora.
Kombinirana izguba sluha pomeni, da sta hkrati prisotni prevodna in zaznavna izguba sluha.
Oseba ima lahko na primer trajnejšo zaznavno izgubo sluha, povezano s staranjem ali hrupom, hkrati pa tudi težavo v zunanjem ali srednjem ušesu.
Obravnava je zato odvisna od obeh delov izgube sluha in od tega, kateri vzroki so prisotni.
Vrsta izgube sluha pove, v katerem delu slušnega sistema je nastala težava.
Stopnja izgube sluha pa pove, kako izrazito je zmanjšana sposobnost zaznavanja zvokov.
Nekdo ima lahko na primer blago zaznavno izgubo sluha, drugi pa težjo prevodno ali kombinirano izgubo sluha. Vrsto in stopnjo izgube sluha je zato treba obravnavati ločeno.
Izguba sluha ima lahko en sam vzrok ali pa nastane zaradi kombinacije več dejavnikov. Nekateri vplivajo predvsem na zunanje ali srednje uho, drugi pa na notranje uho in slušne živčne poti.
S staranjem se lahko postopoma spreminjajo občutljive strukture notranjega ušesa. Starostna izguba sluha se običajno razvija počasi in pogosto najprej vpliva na zaznavanje višjih frekvenc ter razumevanje govora.
Dolgotrajna izpostavljenost glasnemu hrupu lahko postopoma poškoduje notranje uho. Poškodbo lahko povzroči tudi en sam zelo glasen zvok, na primer eksplozija ali močan pok.
Izguba sluha zaradi hrupa se lahko razvija počasi, zato oseba prvih sprememb pogosto ne opazi. Poškodba je lahko trajna, tudi če se zdi, da se je sluh po izpostavljenosti hrupu ponovno izboljšal.
Vnetja zunanjega ali srednjega ušesa lahko povzročijo slabši prehod zvoka. Na sluh lahko vplivajo tudi nekatere virusne in bakterijske okužbe ter bolezni notranjega ušesa.
Vzrok je treba ustrezno pregledati, saj se možnosti obravnave med posameznimi boleznimi močno razlikujejo.
Poškodbe lahko prizadenejo bobnič, slušne koščice, notranje uho ali slušne živčne poti. Težave s sluhom se lahko pojavijo takoj po poškodbi ali pa postanejo očitne pozneje.
Nekatere oblike izgube sluha so povezane z dednimi dejavniki. Prisotne so lahko že ob rojstvu ali pa se razvijejo pozneje v življenju.
Na sluh otroka lahko vplivajo tudi določene okužbe med nosečnostjo, zapleti ob rojstvu in drugi razvojni dejavniki.
Nekatera zdravila imajo lahko neželene učinke na notranje uho in slušni sistem. Takšna zdravila imenujemo ototoksična zdravila.
Zdravljenja nikoli ne prekinjajte sami. Če med jemanjem zdravil opazite spremembe sluha, tinitus ali težave z ravnotežjem, se posvetujte z zdravnikom.
Nakopičeno ušesno maslo lahko delno ali popolnoma zapre sluhovod in povzroči prevodno izgubo sluha. Oseba lahko občuti zamašenost, pritisk ali nenadno slabše sliši na eno stran.
Ušesnega masla ne odstranjujte z vstavljanjem palčk ali drugih predmetov globoko v sluhovod, saj ga lahko potisnete še globlje ali poškodujete uho.
WHO med možnimi vzroki izgube sluha navaja starostne spremembe, hrup, poškodbe, okužbe, dedne dejavnike, določena zdravila ter zamašitev sluhovoda z ušesnim maslom
Nekatere težave s sluhom so lahko začasne. To se lahko zgodi pri zamašitvi sluhovoda z ušesnim maslom, določenih vnetjih ali tekočini v srednjem ušesu.
Če se vzrok odpravi, se lahko sluh delno ali v celoti izboljša. To pa ne velja za vse oblike izgube sluha.
Poškodbe čutnih celic v notranjem ušesu zaradi staranja, dolgotrajnega hrupa ali drugih dejavnikov so pogosto trajne. Pri takšni izgubi sluha je cilj obravnave predvsem izboljšati poslušanje, razumevanje govora in vključevanje v vsakodnevne dejavnosti.
Samo na podlagi občutka ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je težava začasna ali trajna. Zato je ob spremembi sluha smiseln pregled oziroma ustrezno preverjanje sluha.
Pomembne so informacije o tem, kdaj so se težave začele, ali so nastale postopoma ali nenadoma, ali prizadenejo eno ali obe ušesi ter v katerih situacijah je poslušanje najtežje.
S pregledom je mogoče ugotoviti, ali je sluhovod zamašen, ali so prisotne vidne spremembe ter ali je potreben nadaljnji zdravniški pregled.
Pri testu sluha se preverja zaznavanje različnih frekvenc in glasnosti. Rezultati so prikazani na avdiogramu, ki pomaga določiti stopnjo in vzorec izgube sluha.
Brezplačni test sluha v slušnem centru je lahko dober prvi korak, ne nadomesti pa zdravniške diagnoze vzroka izgube sluha.
Če rezultati ali spremljajoči znaki kažejo, da je potrebna medicinska obravnava, je smiseln pregled pri zdravniku oziroma specialistu ORL.
Zdravniško pomoč čim prej poiščite, če se sluh nenadoma poslabša ali izgine, predvsem če se sprememba pojavi v enem ušesu.
Pregled je potreben tudi ob bolečini, izcedku ali krvavitvi iz ušesa, poškodbi glave oziroma ušesa, izraziti vrtoglavici ali nenadnem tinitusu skupaj s poslabšanjem sluha.
Nenadna zaznavna izguba sluha lahko nastane v nekaj urah ali dneh in se obravnava kot nujno zdravstveno stanje. Odlašanje z diagnozo in zdravljenjem lahko zmanjša možnosti za izboljšanje sluha.
Poznamo prevodno, zaznavno oziroma senzorinevralno in kombinirano izgubo sluha. Razlikujejo se glede na to, v katerem delu slušnega sistema nastane težava.
Najpogostejša je zaznavna oziroma senzorinevralna izguba sluha. Pogosto je povezana s staranjem ali izpostavljenostjo hrupu.
Da. Če ušesno maslo zapre sluhovod, lahko prepreči normalen prehod zvoka in povzroči prevodno izgubo sluha. Težava je lahko začasna, vendar naj način odstranitve presodi ustrezno usposobljena oseba.
Poškodba notranjega ušesa zaradi glasnega hrupa je lahko trajna. Tveganje je odvisno od glasnosti, trajanja izpostavljenosti in pogostosti izpostavljanja hrupu.
Da. Dedni dejavniki lahko povzročijo izgubo sluha, ki je prisotna že ob rojstvu ali pa se razvije pozneje.
Nekatera zdravila lahko vplivajo na notranje uho in povzročijo slabši sluh, tinitus ali težave z ravnotežjem. Ob takšnih spremembah se je treba posvetovati z zdravnikom, zdravila pa ne smete prenehati jemati brez njegovega navodila.
Vrsto in stopnjo izgube sluha pomagajo določiti pogovor o težavah, pregled ušesa in test sluha. Za ugotavljanje medicinskega vzroka je lahko potreben pregled pri zdravniku oziroma specialistu ORL.
Slušni aparati najpogosteje pomagajo pri zaznavni izgubi sluha in pri nekaterih oblikah kombinirane izgube sluha. Pri prevodni izgubi je najprej pomembno ugotoviti, ali je mogoče odpraviti njen vzrok. Primernost slušnega aparata je vedno odvisna od posameznega primera.
Za podrobnejše informacije o posameznih vrstah, stopnjah in možnih vzrokih izgube sluha preberite povezane članke.
Vrsto izgube sluha je mogoče določiti šele z ustreznim preverjanjem, vzrok pa lahko zahteva tudi zdravniško obravnavo. V slušnih centrih Audiomed opravimo test sluha, jasno razložimo izvid ter svetujemo, kdaj je potreben nadaljnji pregled pri specialistu.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.