Stopnje izgube sluha
Izguba sluha se lahko giblje od lažje do težje naglušnosti.
Določanje stopnje izgube sluha
Izguba sluha se meri glede na to kako glasna mora biti glasnost določenega zvoka, preden ga slišite na različnem ferkvenčnem območju (nizki in visoko ferkvenčni zvoki).
Merjenje glasnosti
Glasnost se meri v decibelih (dB), frekvenca pa v Hertzih (Hz). Stopnja izgube sluha, ki jo imate, se nanaša predvsem na to, kako glasen mora biti zvok, preden ga lahko slišite. Kot referenčna točka je zvok šepetanja približno 30 dB, motor pa približno 95 dB:
Kot že omenjeno, se glasnost zvoka meri predvsem v enotah, imenovanih decibeli (dB). Tu so ravni decibelov za nekatere običajne zvoke:
Dihanje (10 dB), normalen pogovor (40-60 dB), kosilnica (90 dB), rock koncert (120 dB), strel (140 dB)
Dolgotrajna izpostavljenost zvokom, glasnejšim od 85 dB, lahko povzroči poškodbe vašega sluha – izguba sluha zaradi hrupa; zvok pri 120 dB je neprijeten, 140 dB pa je prag bolečine.
Merjenje višine
Drugi način merjenja zvoka je frekvenca ali višina. Meri se v Hertzih (Hz). Pri testiranju slušne sposobnosti se meri obseg od 250 Hz do 8000 Hz, ker zajema govorne frekvence, najpomembnejše območje za komunikacijo. Ljudje imajo lahko različne vzorce izgube sluha v različnih frekvencah, vendar so med pogostejšimi nizkofrekvenčna izguba sluha, izguba sluha srednjega frekvenčnega območja, visokofrekvenčna izguba sluha (najpogostejša).
Če imate na primer visokofrekvenčno izgubo sluha, težko slišite visoke zvoke, kot so ptičje petje in otroški glasovi.
Stopnje izgube sluha
Lažja naglušnost: če so pogovori ena na ena v redu, vendar imate težave z razumevanjem nekaterih besed, ko je v ozadju veliko hrupa, imate morda blago izgubo sluha. Tehnično gledano je opredeljena kot izguba sluha do 40 dB v govornih frekvencah.
Zmerna naglušnost: Na tej ravni od ljudi zahtevate, naj se med pogovori veliko ponavljajo – osebno in po telefonu. Ljudje s to stopnjo izgube sluha ne slišijo zvokov nižjih od 40-69 dB. Tako blago kot zmerno izgubo sluha je običajno mogoče učinkovito zdraviti s standardnimi slušnimi pripomočki.
Težka naglušnost: Če ne slišite ljudi, ki govorijo brez uporabe slušnega aparata ali drugega ojačevalca, ali če se za razumevanje pogovora zanašate na branje z ustnic, imate morda resno izgubo sluha. Ljudje s to stopnjo izgube sluha ne slišijo zvoka nižjega od 70-94 dB.
Težja naglušnost, praktično gluhost: Če imate hudo izgubo sluha, lahko slišite le izjemno glasen pogovor ali zvok – in tudi takrat je težko razumeti brez slušnega aparata ali polževega vsadka. Morda boste raje uporabljali znakovni jezik za sporazumevanje. Ljudje s to stopnjo izgube sluha ne slišijo zvoka nižjega od 95 dB.
Odkrivanje izgube sluha
Ob težavah s sluhom, se je najbolje posvetovati z zdravnikom, ki vas bo napotil naprej. Slušni strokovnjak vam bo opravil različne slušne teste. Eden izmed rezultatov testa je znan kot avdiogram – graf ki predstavlja najtišje zvoke, ki ste jih med testom slišali, za vsako uho posebej, saj pragovi sluha v ušesih niso vedno enaki.
Na splošno je stopnja izgube sluha tipično podobna v obeh ušesih. Kadar je izguba sluha prisotna v obeh ušesih, vendar je eno uho znatno slabše, je to znano kot asimetrična izguba sluha in ima včasih medicinski vzrok.
Zdravljenje
Na podlagi rezultatov in informacij o življenjskem slogu, ki jih posredujete, bo vaš slušni specialist lahko priporočil potek zdravljenja, ki lahko vključuje nakup slušnih aparatov. Ne pozabite, da vas nezdravljena izguba sluha ogroža in lahko povzroči nastanek številnih drugih zdravstvenih težav, vključno z depresijo, demenco in Alzheimerjevo boleznijo.
Dobra novica? Vse pogosteje raziskave kažejo, da lahko slušni aparati naredijo veliko več kot le pomagajo slišati. Morda boste z njimi tudi bolj zdravi. Za več informacij o zdravstvenih koristih slušnih aparatov, se oglasite v naših slušnih centrih.
