Izguba sluha ni vedno enaka. Nekdo slabše sliši le tihe glasove ali govor v hrupu, drugi težko sledi pogovoru tudi v mirnem prostoru. Zato pri preverjanju sluha ni pomembno samo vprašanje, ali slišite slabše, temveč tudi, kako velika je izguba sluha, pri katerih frekvencah se pojavi in kako vpliva na razumevanje govora.
Stopnja izgube sluha je eden od podatkov, ki ga pokaže slušni test. Pomaga razumeti, kako glasen mora biti zvok, da ga zaznate, vendar sama po sebi še ne pove vsega. Za dobro razlago izvida so pomembni tudi oblika avdiograma, razlika med levim in desnim ušesom, razumevanje govora ter vaše težave v vsakdanjih pogovorih.
Stopnja izgube sluha pove, pri kateri jakosti začnete slišati posamezne tone. Pri avdiometriji se rezultat običajno zapiše v dB HL, kar pomeni decibele slušnega praga. To ni enako kot meritev hrupa v okolju, kjer se pogosto uporablja dB(A). Zato podatka, da je normalen pogovor glasen približno 60 dB, ne moremo neposredno primerjati z izvidom, kjer je zapisana izguba sluha v dB HL.
Pri slušnem testu poslušate tone različnih višin. Frekvenca se meri v hercih (Hz). Nižje frekvence povezujemo z globljimi zvoki, višje frekvence pa z višjimi zvoki, med katere sodijo tudi številni pomembni glasovi v govoru. Veliko ljudi pri začetni izgubi sluha najprej slabše sliši višje frekvence, zato zvok še vedno zaznajo, govor pa postane manj jasen.
Avdiogram pokaže najtišje tone, ki jih slišite pri posameznih frekvencah. Rezultat se običajno meri za vsako uho posebej, saj sluh na levem in desnem ušesu ni vedno enak. Prav zato je izvid treba gledati kot celoto, ne samo kot eno številko.
Dve osebi imata lahko podobno povprečno stopnjo izgube sluha, a zelo različne težave v vsakdanjem življenju. Ena oseba dobro sliši nizke tone, a izgublja visoke frekvence, zato težko razloči soglasnike in ima občutek, da ljudje govorijo nerazločno. Druga ima bolj enakomerno izgubo po več frekvencah in zato potrebuje večjo glasnost skoraj v vseh zvočnih okoliščinah.
Pomembno je tudi razumevanje govora. Nekdo lahko tone na avdiogramu še razmeroma dobro zazna, vendar težje razume besede v hrupu, pri hitrem govoru ali po telefonu. Zato dober pregled sluha ni namenjen samo merjenju tona, temveč tudi razumevanju, kako slišite v resničnem življenju.
Stopnja izgube sluha tudi ne pove vedno vzroka. Sluh je lahko slabši zaradi težav v zunanjem ali srednjem ušesu, zaradi okvare notranjega ušesa ali zaradi kombinacije več dejavnikov. To razliko opredeli strokovna obravnava, po potrebi tudi pregled pri specialistu za ušesa, nos in grlo.
Pri blagi izgubi sluha so pogovori v mirnem prostoru pogosto še dokaj razumljivi. Težave se pokažejo pri tišjem govoru, večji razdalji, otroških glasovih, višjih glasovih ali pogovoru v hrupnem okolju. Oseba ima lahko občutek, da sliši, vendar ne razume vseh besed.
Ta stopnja je pogosto podcenjena, ker ne pomeni popolne nezmožnosti slišanja. Kljub temu lahko vsakdanji pogovori postanejo napornejši. Pogosto se začnejo ponavljati stavki, kot so »Kaj ste rekli?«, »Govorite bolj razločno« ali »Slišim vas, ampak vas ne razumem dobro.«
Pri zmerni izgubi sluha običajen govor ni več vedno dovolj glasen ali dovolj jasen. Pogosto je treba prositi za ponovitev, povečati glasnost televizije ali se pri pogovoru bolj zanašati na obraz sogovornika. Telefon, sestanki, družinska kosila in pogovori v skupini postanejo zahtevnejši.
V tej stopnji se pogosto pokaže, da boljša glasnost sama ne reši težave. Govor mora biti ne le glasnejši, ampak tudi pravilno ojačan po frekvencah. Zato je natančna prilagoditev slušnega aparata pomembnejša od samega občutka, da je zvok dovolj močan.
Pri zmerno težki izgubi sluha je razumevanje govora oteženo tudi v tišjem okolju. Oseba sliši, da nekdo govori, vendar brez ustrezne pomoči pogosto izgubi del informacij. Pogovor zahteva več zbranosti, kar lahko vodi v utrujenost, umik iz družbe ali občutek, da je komunikacija naporna.
V tej stopnji je strokovna obravnava zelo pomembna. Slušni aparat mora biti izbran in prilagojen glede na izvid, obliko izgube sluha, razumevanje govora in življenjske okoliščine. Cilj ni samo glasnejši zvok, temveč čim boljše razumevanje govora v okoljih, kjer oseba dejansko živi in komunicira.
Pri težki izgubi sluha je govor brez slušne pomoči pogosto slabo razumljiv ali nerazumljiv, posebej če sogovornik ne govori zelo glasno ali ni neposredno ob osebi. Komunikacija se lahko začne opirati na branje z ustnic, mimiko, kontekst in druge vidne namige.
Slušni aparati so pri tej stopnji običajno močnejši in zahtevajo natančno prilagoditev. Pomembno je tudi realno pričakovanje. Pri težki izgubi sluha slušni aparat ne povrne normalnega sluha, lahko pa bistveno izboljša dostop do zvoka, orientacijo v prostoru in razumevanje govora, kadar so pogoji za poslušanje primerni.
Pri globoki izgubi sluha so dostopni predvsem zelo glasni zvoki, razumevanje govora pa je brez ustrezne slušne rešitve zelo omejeno. Pri nekaterih osebah pridejo v poštev zelo zmogljivi slušni aparati, pri drugih pa specialistična obravnava pokaže, ali je smiselno razmišljati o drugih možnostih, kot je polžev vsadek.
Globoka izguba sluha ne pomeni pri vseh enakega načina komunikacije. Nekateri uporabljajo govor in slušno pomoč, drugi se opirajo tudi na dodatne oblike sporazumevanja. Zato je pri tej stopnji še posebej pomembno, da se obravnava prilagodi osebi, ne samo številkam na izvidu.
Po slušnem testu je najpomembnejša jasna razlaga. Dobro je razumeti, kakšna je stopnja izgube sluha, pri katerih frekvencah je največja, ali sta ušesi podobni, kako dobro razumete govor in kaj to pomeni za vsakdanje situacije.
Če izvid pokaže izgubo sluha, naslednji korak ni vedno enak za vse. Pri nekaterih je najprej potreben zdravniški pregled, pri drugih svetovanje in preizkus slušnih aparatov. Pri izbiri slušnega aparata so pomembni stopnja izgube sluha, oblika izgube na avdiogramu, velikost sluhovoda, ročne spretnosti, način življenja in okolja, v katerih največ komunicirate.
Najboljši rezultat je običajno dosežen takrat, ko se izvid poveže z vašimi dejanskimi težavami. Ni dovolj vprašanje, koliko decibelov kaže avdiogram. Pomembno je tudi, ali težje slišite doma, v službi, na sestankih, v prometu, po telefonu ali v družbi. Tako se slušna rešitev prilagodi življenju, ne samo grafu.
Ne nujno. Pri blagi izgubi sluha nekateri še dobro delujejo brez slušnega aparata, drugi pa imajo izrazite težave pri razumevanju govora v hrupu, pri delu ali v družbi. Odločitev je odvisna od izvida, razumevanja govora in vsakdanjih težav.
Ne. Sluh je lahko na obeh ušesih podoben, lahko pa je eno uho slabše. Če je razlika izrazita ali se pojavi nenadoma, je pomembno, da izvid presodi zdravnik oziroma ustrezen specialist.
Visokofrekvenčna izguba sluha pomeni, da težje zaznavate višje zvoke. V praksi se to pogosto pokaže kot slabše razumevanje govora, posebej soglasnikov, otroških glasov in pogovorov v hrupu.
Avdiogram je pomemben, vendar sam ni dovolj za izbiro slušnega aparata. Potrebna je tudi razlaga vrste in stopnje izgube sluha, preverjanje razumevanja govora, ocena sluhovoda in pogovor o vaših vsakdanjih slušnih okoliščinah.
Sluh je smiselno preveriti, kadar pogosto prosite za ponovitev, težje razumete govor v hrupu, zvišujete glasnost televizije, slabše slišite po telefonu ali imate občutek, da ljudje govorijo nerazločno. Preverjanje je koristno tudi, če težave opazijo vaši bližnji.
V slušnih centrih Audiomed vam lahko pomagamo razumeti, kaj pomeni vaš izvid sluha in kako se stopnja izgube sluha kaže v vsakdanjem sporazumevanju. Na podlagi preverjanja sluha, pogovora in preizkusa različnih rešitev lažje izberete slušni aparat, ki ustreza vašemu sluhu in načinu življenja.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.