Bolezni in poškodbe ušes
Raziščimo najpogostejše bolezni in poškodbe ušes.
Ušesni čep
Če se ušesno maslo v sluhovodu nabere na enem mestu in se strdi, nastane ušesni čep. Do tega lahko pride zaradi neustrezne uporabe vatiranih palčic, lahko tudi zaradi prirojene nagnjenosti, ozkih sluhovodov, umazanega delovnega okolja ali uporabe slušnega aparata.
Znaki, po katerih prepoznamo nabiranje ušesnega masla v zunanjem sluhovodu, so: šumenje in bolečina v ušesu, občutek zamašenosti ušesa, neprijetno odmevanje lastnega glasu, postopna ali nenadna delna izguba sluha, vrtoglavica.
Vnetja
Vname se lahko katerikoli del ušesa. Pri odraslih se največkrat vname zunanje, pri otrocih pa srednje uho. Če je koža, ki obdaja sluhovod, zdrava, nas ščiti pred okužbami z mirkobi. Če pa je zaradi škodljivih dejavnikov v slabšem stanju (na primer drobne poškodbe, izsušenost, razdraženost), pa jo mikrobi lažje napadejo.
Nenehna izpostavljenost vlagi oziroma vodi slabo vpliva na zdravje ušes in povečuje tveganje za njihovo vnetje. Osebe, ki se ukvarjajo z vodnimi športi, še posebej otroci, ki se pogosto kopajo v bazenih, imajo zaradi vpliva vode lahko slabšo naravno obrambo kože v sluhovodu. Enako velja za tiste, ki si pogosto barvajo lase ali uporabljajo agresivne šampone, ki lahko zaidejo v sluhovod in tam dražijo kožo.
Vnetje srednjega ušesa
Vnetje se v srednje uho pogosto razširi preko evstahijeve cevi iz žrela oziroma nosa, lahko pa se uho vname tudi samostojno. Pri tem vnetju se v evstahijevi cevi tvori sluz; ker je sluznica zaradi vnetja nabrekla, se cev zoži, zato sluz težje odteče. To stanje spremljajo bolečine v ušesu, slabši sluh in občutek zamašenosti ušesa.
Vnetju, ki se je razširilo v uho preko evstahijeve cevi, pravimo sterilno vnetje, saj ga niso neposredno povzročili mikrobi v ušesu, ampak slaba prehodnost evstahijeve cevi.
Najpogostejši povzročitelji vnetij ušes so virusi in bakterije. Lahko se zgodi, da vnetje najprej povzroči virus, ki oslabi imunski sistem in naredi dobro podlago, da okužbo naknadno povzročijo še bakterije.
Vnetje zunanjega ušesa
Z neustrezno higieno lahko povzročimo vnetje zunanjega ušesa. Pri pregrobem čiščenju z vatiranimi palčicami lahko poškodujemo kožo sluhovoda, kjer se naselijo mikrobi in jo okužijo. Lahko pa s takšnim početjem porivamo ušesno ,aslo globlje proti bobniču, kjer nastane ušesni čep. To je zelo dobro gojišče za mikrobe (pogosto glivice), ki ob naselitvi povzročajo vnetje. Glivice se na ušesnem čepu počutijo zelo dobro, saj imajo na voljo toploto in vlago, zato se lahko hitro razmnožujejo.
Motnje sluha
Slabši sposobnosti zaznavanje sluha rečemo naglušnost. Običajno se pojavi s starostjo, lahko pa je tudi prirojena. Nastane zato, ker na enem izmed prej opisanih delov ušesa pride do slabšega pervanja valovanja.
Popolni izgubi sluha pa pravimo oglušelost. Do nje pride, če eden izmed delov ušesa ne deluje več pravilno in se valovanje od njega ne prevaja več proti možganom.
Poškodba bobniča
Močan pritisk na bobnič lahko povzroči poškodbo ali celo predrtje membrane. To je lahko posledica pregrobega čiščenja sluhovoda z vatirano palčko ali vstavljanje drugih trdih predmetov v sluhovod. Možno je tudi, da do predrtja bobniča pride zaradi velikih nenadnih sunkov zvoka ali udarca z glavo.
Motnje ravnotežja
Ob poškodbah polkrožnih kanalov v notranjem ušesu lahko pride do nepravilnega prevajanja živčnih impulzov iz dlačic proti centru za ravnotežje v možganih, zaradi česar imamo motnje ravnotežja.
