Otrok, ki slabše sliši, se ne odzove vedno tako, kot odrasli pričakujejo. Lahko se zdi zamišljen, nepozoren ali neposlušen, v resnici pa govora in drugih zvokov morda ne sliši dovolj jasno.
Izguba sluha je lahko prisotna že ob rojstvu ali se pojavi pozneje. Lahko je blaga, izrazitejša, stalna ali začasna ter prizadene eno ali obe ušesi. Zato je pomembno spremljati otrokovo odzivanje na zvoke, razvoj komunikacije in vedenje v različnih okoljih.
Otrok se jezika uči s poslušanjem, opazovanjem in sodelovanjem z ljudmi okoli sebe. Prek zvokov prepoznava glasove, razlikuje besede, usmerja pozornost in se uči povezovati pomen z dogajanjem v okolju.
Težave s sluhom lahko otežijo razvoj govora in jezika, spremljanje navodil, učenje ter vključevanje v pogovor in igro. Vpliv je odvisen od vrste in stopnje izgube sluha, časa njenega nastanka ter od tega, kako zgodaj otrok prejme ustrezno podporo.
Izguba sluha ne določa otrokovih sposobnosti ali njegove prihodnosti. Zgodnje prepoznavanje pa omogoča, da družina in strokovnjaki pravočasno izberejo način komunikacije, medicinsko obravnavo, slušne pripomočke ali drugo podporo, ki jo otrok potrebuje.
Otrok lahko zazna nekatere zvoke, drugih pa ne. V tihem prostoru lahko dobro sledi pogovoru, v vrtcu, učilnici ali med več sogovorci pa govor razume precej težje. Tudi težava samo na enem ušesu je lahko manj opazna, ker se otrok postopoma nauči prilagajati.
Zato en sam znak še ne pomeni, da ima otrok izgubo sluha. Bolj pomembno je, ali se določene težave ponavljajo, pojavljajo v več okoljih ali vplivajo na komunikacijo, govor, učenje in odnose.
Pozornost je potrebna, če se dojenček ne odziva na glasnejše zvoke, po približno šestem mesecu ne obrača glave proti izvoru zvoka ali se na svoje ime odzove predvsem takrat, ko vidi obraz osebe, ki ga kliče.
Možen znak je tudi, da se na nekatere zvoke odziva, na druge pa ne, da je njegovo oglašanje zelo omejeno ali da razvoj brbljanja in prvih besed pomembno odstopa od pričakovanega razvoja. Razvojni mejniki niso pri vseh otrocih doseženi ob popolnoma istem času, vendar je več sočasnih odstopanj razlog za posvet s pediatrom.
Otrok lahko pogosto zahteva ponovitev, se ne odzove, ko ga pokličete iz drugega prostora, ali težje razume navodila, kadar sogovorca ne vidi. Opazite lahko, da pozorno spremlja obraz in ustnice, televizijo posluša glasneje kot drugi ali govori nenavadno glasno oziroma tiho.
Med možnimi znaki so tudi poznejši razvoj govora, slabše razumljiva izgovarjava in težave pri učenju novih besed. Otrok se lahko v hrupnem okolju hitro utrudi, razjezi ali umakne, ker mora v poslušanje vložiti več napora.
V šoli se težave pogosto pokažejo kot napačno razumljena navodila, pogosto spraševanje, kaj je bilo rečeno, slabše sledenje pogovoru v skupini ali težave pri delu v hrupni učilnici.
Otrok je lahko po pouku nenavadno utrujen, težje vzdržuje pozornost ali se raje usede blizu učitelja. Pojavijo se lahko nesporazumi z vrstniki in slabši učni uspeh, čeprav otrok pri individualnem delu snov razume.
Takšni znaki niso značilni samo za izgubo sluha. Lahko imajo tudi druge vzroke, vendar je preverjanje sluha pomemben del celovite ocene otrokovih težav.
V slovenskih porodnišnicah novorojenčki opravijo presejalni test sluha. Preiskava je hitra in za otroka neboleča ter pomaga prepoznati otroke, pri katerih so potrebne dodatne meritve.
Presejalni test ni enak celovitemu diagnostičnemu pregledu. Ne določi natančne stopnje ali vzroka izgube sluha. Če otrok presejanja ne opravi uspešno, to še ne pomeni nujno trajne izgube sluha, vendar je pomembno upoštevati navodila za ponovitev testa ali nadaljnjo specialistično obravnavo.
Tudi uspešno opravljen test ne zagotavlja, da se težave s sluhom ne morejo pojaviti pozneje. Nekatere oblike izgube sluha se razvijejo ali poslabšajo šele v naslednjih mesecih oziroma letih.
Vzroki za izgubo sluha pri otrocih so različni. Nekatere oblike so prirojene ali povezane z genetskimi dejavniki, druge pa nastanejo zaradi bolezni, poškodb, izpostavljenosti močnemu hrupu ali drugih vplivov.
Pri otrocih je pogosta začasna izguba sluha zaradi tekočine v srednjem ušesu. Pojavi se lahko med prehladom, po vnetju ali zaradi slabšega prezračevanja srednjega ušesa. Otrok ima lahko občutek zamašenega ušesa, slabše sliši govor, postane manj zbran ali poveča glasnost televizije.
Ker otrok pogosto ne zna opisati, da sliši pridušeno, lahko starši najprej opazijo spremembo vedenja. Dolgotrajnih ali ponavljajočih se težav zato ni smiselno pripisati samo trmi, utrujenosti ali nezbranosti.
O svojih opažanjih se pogovorite z otrokovim pediatrom. Povejte, v katerih okoliščinah se težave pojavljajo, kako dolgo trajajo in ali je imel otrok vnetja ušes, druge bolezni ali opazne spremembe v razvoju govora.
Pediater lahko pregleda otrokova ušesa in ga po potrebi napoti na nadaljnjo obravnavo pri specialistu otorinolaringologije. Preiskave sluha se prilagodijo starosti in sodelovanju otroka, zato jih je mogoče opraviti tudi pri dojenčkih in otrocih, ki še ne govorijo.
Če vas otrokov sluh skrbi, ne čakajte, da bo težavo opazila še šola ali da se bo zaostanek v govoru povečal. Starševska opažanja so pomembna tudi takrat, ko je otrok v preteklosti uspešno opravil presejalni test.
Preden začnete govoriti, pridobite otrokovo pozornost in se postavite tako, da dobro vidi vaš obraz. Govorite jasno, z običajno glasnostjo in brez pretiranega poudarjanja. Kričanje lahko govor popači in ne izboljša nujno razumevanja.
Zmanjšajte hrup televizije, radia in drugih naprav, kadar se pogovarjate ali dajete navodila. Daljša navodila razdelite na krajše dele in preverite, ali jih je otrok razumel, namesto da ga vprašate samo, ali jih je slišal.
O opaženih težavah obvestite vzgojitelja ali učitelja. Otrok lahko lažje sledi, če sedi bliže osebi, ki govori, vidi njen obraz in ima med poslušanjem čim manj hrupa v ozadju. Takšne prilagoditve ne nadomestijo pregleda, lahko pa do takrat zmanjšajo napor in nesporazume.
Otroka učite, da v sluhovod ne vstavljamo vatiranih palčk ali drugih predmetov. Bolečino, izcedek iz ušesa, ponavljajoča se vnetja in dolgotrajen občutek zamašenosti naj oceni zdravstveni strokovnjak.
Pri uporabi slušalk naj bo glasnost zmerna, poslušanje pa naj vključuje redne premore. Na koncertih, športnih prireditvah in v drugih zelo glasnih okoljih poskrbite za primerno zaščito sluha ter se z otrokom občasno umaknite od najglasnejšega vira zvoka.
Da. Presejanje pri novorojenčku pomaga odkriti izgubo sluha, ki je prisotna ob testiranju, ne more pa izključiti vseh blagih, pozneje nastalih ali napredujočih oblik. Ob novih znakih je potreben ponoven pregled.
Ne. Razvoj govora se lahko upočasni iz različnih razlogov. Ker je dober dostop do zvoka pomemben za učenje govora in jezika, je preverjanje sluha običajno smiseln del širše razvojne ocene.
Da. Zaradi vnetja ali tekočine za bobničem lahko otrok začasno sliši pridušeno. Če težave trajajo, se ponavljajo ali vplivajo na govor in učenje, je potreben zdravniški pregled.
Obstajajo objektivne meritve, pri katerih otroku ni treba odgovarjati. Pri starejših dojenčkih in malčkih se uporabljajo tudi preiskave, prilagojene igri in njihovemu odzivanju na zvoke.
Ne vedno. Obravnava je odvisna od vzroka, vrste in stopnje izgube sluha ter otrokovih komunikacijskih in razvojnih potreb. Možnosti vključujejo spremljanje, zdravljenje, slušne aparate, druge slušne pripomočke in strokovno podporo.
Takoj, ko opazite ponavljajoče se znake ali vas otrokov razvoj poslušanja in komunikacije skrbi. Za pregled ni treba čakati na izrazit govorni zaostanek ali težave v šoli.
Če je specialist pri otroku potrdil izgubo sluha in priporočil slušni aparat, vam v slušnih centrih Audiomed pojasnimo razpoložljive možnosti ter pomagamo pri izbiri, prilagoditvi in vsakodnevni uporabi ustrezne rešitve. Pri obravnavi otroka je pomembno sodelovanje družine in strokovnjakov, ki spremljajo njegov sluh, komunikacijo in razvoj.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.