Število ljudi z izgubo sluha bo v prihodnjih desetletjih izrazito naraslo. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do leta 2050 skoraj 2,5 milijarde ljudi živelo z določeno stopnjo izgube sluha, več kot 700 milijonov pa jih bo potrebovalo rehabilitacijo sluha.
Napoved ni razlog za preplah. Opozarja pa, da bodo zaščita sluha, zgodnje prepoznavanje težav in dostopna strokovna obravnava postajali vse pomembnejši.
Napoved, da bo z izgubo sluha živela skoraj četrtina svetovnega prebivalstva, vključuje vse stopnje izgube sluha, tudi blago. Ne pomeni, da bo četrtina ljudi popolnoma izgubila sluh ali da bodo vsi potrebovali slušni aparat.
Svetovna zdravstvena organizacija posebej ocenjuje, da bo več kot 700 milijonov ljudi potrebovalo eno od oblik rehabilitacije sluha. Ta lahko glede na vrsto in stopnjo izgube sluha vključuje slušne aparate, polževe vsadke, druge slušne pripomočke, komunikacijske prilagoditve ali strokovno podporo.
Projekcije prav tako niso natančna napoved prihodnosti za vsakega posameznika. Temeljijo na demografskih gibanjih, razširjenosti izgube sluha in predpostavkah o prihodnjem razvoju prebivalstva.
Izguba sluha postaja pogostejša z višjo starostjo. Ker ljudje v povprečju živijo dlje in ker se povečuje delež starejšega prebivalstva, bo naraščalo tudi skupno število ljudi s starostno izgubo sluha.
To ne pomeni, da je slabši sluh neizogiben ali nepomemben del staranja. Pomeni pa, da bodo zdravstveni sistemi, družine in delovna okolja potrebovali več znanja, storitev in prilagoditev za ljudi z različnimi stopnjami izgube sluha.
Sluh lahko poškoduje enkraten zelo glasen zvok ali dolgotrajna in ponavljajoča se izpostavljenost hrupu. Tveganje se pojavlja v industriji, gradbeništvu, prometu, pri delu z glasnimi stroji ter na prireditvah in pri preglasnem poslušanju prek slušalk.
Na posledice vplivata predvsem glasnost in trajanje izpostavljenosti. Čim glasnejši je zvok, tem krajši je čas, v katerem lahko postane nevaren za sluh.
Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je zaradi nevarnih navad poslušanja trajni, vendar preprečljivi izgubi sluha izpostavljena več kot milijarda mladih odraslih.
Na sluh ne vplivata samo starost in hrup. Težave lahko povzročijo bolezni ušes, poškodbe glave, zamašitev sluhovoda z ušesnim maslom, nekatere okužbe ter določena zdravstvena stanja.
Sluh lahko prizadenejo tudi ototoksična zdravila. To so zdravila, ki lahko poškodujejo notranje uho ter vplivajo na sluh ali ravnotežje. Zdravljenja zaradi tega ne smete prekinjati sami. Ob spremembah sluha, tinitusu ali težavah z ravnotežjem se posvetujte z zdravnikom.
Vseh oblik izgube sluha ni mogoče preprečiti. Na dedne dejavnike, starostne spremembe in nekatere bolezni nimamo popolnega vpliva. Kljub temu je mogoče zmanjšati del tveganja in preprečiti številne poškodbe, povezane s hrupom, okužbami, neustrezno nego ušes ali nepravilno uporabo zdravil.
Pri že nastali trajni izgubi sluha zgodnja obravnava sluha ne obnovi vedno na prejšnjo raven. Lahko pa zmanjša težave pri sporazumevanju ter olajša sodelovanje pri delu, v odnosih in vsakodnevnih dejavnostih.
Rast števila ljudi z izgubo sluha zato ni samo vprašanje zdravljenja. Pomembni so tudi preprečevanje, dostop do pregledov, zgodnje prepoznavanje sprememb in zmanjševanje ovir za ljudi, ki slabše slišijo.
Pri glasnih dejavnostih uporabljajte ustrezno zaščito sluha ter se po možnosti odmaknite od vira zvoka. Glasnost osebnih naprav nastavite tako, da vam za poslušanje ni treba preglasiti okolice, med daljšim poslušanjem pa poskrbite za premore.
Zaščita sluha je pomembna tudi takrat, ko hrup ne povzroča bolečine. Neprijeten občutek, piskanje ali začasno slabši sluh po izpostavljenosti glasnemu zvoku so opozorila, da je bila obremenitev prevelika.
Izguba sluha se pogosto razvija postopoma. Prvi znak ni nujno občutek, da zvokov ne slišite. Morda slišite govor, vendar težje razumete posamezne besede, zlasti v hrupnem prostoru ali kadar govori več ljudi hkrati.
Pozorni bodite tudi, če pogosto prosite sogovornike, naj ponovijo povedano, zvišujete glasnost televizije ali se zaradi napora pri poslušanju umikate iz pogovorov. O takšnih spremembah pogosto najprej spregovorijo bližnji.
Za vse odrasle ne velja enak časovni razpored pregledov. Pregled je smiseln, ko opazite spremembe, ste pogosto izpostavljeni hrupu, prejemate zdravila, ki lahko vplivajo na sluh, ali vstopate v življenjsko obdobje, v katerem je izguba sluha pogostejša.
Meritev sluha pokaže, katere frekvence slišite slabše in kako izrazita je sprememba. Rezultat pomaga določiti, ali potrebujete nadaljnjo medicinsko obravnavo, spremljanje sluha ali pomoč s slušnimi aparati.
Namen zgodnje obravnave ni ustvarjanje strahu pred prihodnostjo, temveč ohranjanje čim boljšega sporazumevanja. Ko veste, kako slišite, lahko sprejmete odločitve, ki ustrezajo vašim težavam in vsakdanjim potrebam.
Vzrok nekaterih težav je mogoče medicinsko zdraviti. Pri trajni izgubi sluha lahko ustrezno izbrani in nastavljeni slušni aparati izboljšajo dostop do govora in zvokov iz okolja. Sluha ne povrnejo v popolnoma prvotno stanje, zato sta pomembna tudi navajanje in strokovno prilagajanje.
Naraščanje izgube sluha je globalen izziv, vendar se odziv nanj začne pri vsakdanjih odločitvah: varovanju pred hrupom, prepoznavanju sprememb in pravočasnem preverjanju sluha.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo skoraj 2,5 milijarde ljudi živelo z določeno stopnjo izgube sluha. To vključuje tudi blago izgubo in ne pomeni, da bodo vsi potrebovali enako obravnavo.
Staranje prebivalstva je eden najpomembnejših razlogov za rast skupnega števila ljudi z izgubo sluha. Pomembni pa so tudi hrup, bolezni ušes, poškodbe, nekatera zdravila in drugi dejavniki.
Starostnih sprememb ni mogoče v celoti preprečiti. Z zaščito pred hrupom, ustrezno obravnavo bolezni ušes in skrbno uporabo zdravil pa lahko zmanjšate dodatna tveganja za sluh.
Enoten časovni razpored ni primeren za vse. Sluh preverite ob opaženih težavah, pogosti izpostavljenosti hrupu, uporabi ototoksičnih zdravil ali večjem tveganju zaradi starosti in zdravstvenega stanja.
Če opažate, da težje razumete govor, ali želite preveriti, ali se je vaš sluh spremenil, vam v slušnih centrih Audiomed pomagamo s pregledom sluha, razlago rezultata in svetovanjem o nadaljnjih korakih.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.