Prvi dnevi s slušnimi aparati so lahko presenetljivi. Zvoki, ki jih dolgo niste jasno slišali, se lahko nenadoma zdijo glasni, ostri ali preveč prisotni. Slišite lahko šumenje papirja, korake po prostoru, vodo iz pipe, posodo, hladilnik ali svoj glas na način, ki vam ni znan.
To ne pomeni nujno, da je s slušnimi aparati kaj narobe. Pogosto pomeni, da se vaš slušni sistem znova srečuje z zvoki, ki so bili zaradi izgube sluha dolgo manj izraziti. Privajanje zato ni samo stvar ušesa, ampak tudi možganov. Ti se morajo naučiti, kateri zvoki so pomembni in katere lahko v ozadju postopoma manj opazite.
Izguba sluha se pogosto razvija počasi. Zaradi tega se človek postopoma navadi na tišji svet, ne da bi vedno opazil, koliko zvokov manjka. Ko začnete uporabljati slušne aparate, se v vsakdanjik vrne veliko zvočnih informacij hkrati.
Sprva je lahko občutek podoben prehodu iz temnega prostora na močno svetlobo. Svetloba ni napačna, oči se morajo le prilagoditi. Podobno velja za sluh. Zvoki niso nujno preglasni sami po sebi, ampak jih možgani po daljšem obdobju zmanjšane slišnosti zaznajo kot nove ali pretirano izrazite.
Posebej nenavaden je lahko lasten glas. Lahko se zdi glasnejši, bolj poln, votel ali odmevajoč. To je pogost občutek pri novih uporabnikih, ker slušni aparat spremeni način, kako slišite svoj govor in zvoke okoli sebe. Pri mnogih uporabnikih se ta občutek sčasoma umiri, pri izrazitem nelagodju pa je smiselna dodatna nastavitev.
Pomembno je imeti realna pričakovanja. Slušni aparati so pripomoček za boljše zaznavanje zvokov in lažje razumevanje govora, ne pa popolna zamenjava za naravni sluh. V mirnem prostoru je razumevanje pogosto lažje, v hrupu, večji družbi ali prostoru z odmevom pa je lahko poslušanje še vedno zahtevno.
To ni znak neuspeha. Tudi sodobni slušni aparati ne morejo popolnoma odstraniti vseh motečih zvokov iz ozadja. Lahko pa pomagajo, da je govor jasnejši, da lažje sledite pogovorom in da se manj naprezate pri poslušanju. Pravilna nastavitev, redno nošenje in dobra komunikacijska navada so pri tem zelo pomembni.
Pri privajanju je največja napaka, da slušne aparate nosite samo takrat, ko pričakujete zahtevno situacijo. Če jih prvič uporabite šele v restavraciji, na družinskem srečanju ali v hrupnem okolju, bodo možgani dobili preveč novih zvokov naenkrat.
Veliko bolje je začeti v mirnem domačem okolju. Tam se lahko navadite na osnovne zvoke, kot so koraki, govor ene osebe, zvoki v kuhinji ali televizija pri zmerni glasnosti. Ko postane to bolj naravno, se privajanje postopoma razširi na pogovor z več osebami, sprehod, trgovino in zahtevnejše zvočne razmere.
Pri nekaterih uporabnikih je smiselno nošenje podaljševati postopoma, še posebej če je začetni občutek zelo utrujajoč. Končni cilj pa je, da slušni aparati postanejo normalen del dneva, podobno kot očala pri slabšem vidu.
V prvih tednih se lahko pojavi občutek, da je svet glasnejši, kot ste pričakovali. To je razumljivo, ker so bili nekateri zvoki dolgo manj slišni. Pogosto so najbolj moteči zvoki, ki sami po sebi niso pomembni, na primer šumenje oblačil, premikanje stola, tipkanje, zvok papirja ali hrup gospodinjskih naprav.
Tudi občutek tujka v ušesu je lahko normalen, posebej pri vušesnih slušnih aparatih ali pri zaušesnih slušnih aparatih z ušesnim vložkom oziroma nastavkom. Uho in telo se morata navaditi na nekaj novega. Vendar slušni aparat ne sme povzročati bolečine, ranic ali stalnega pritiska.
Piskanje, prekinjanje zvoka, zelo pridušen zvok ali občutek, da aparat ne stoji pravilno, niso nekaj, kar bi morali samo potrpežljivo prenašati. Takšne težave so pogosto povezane s prileganjem, ušesnim maslom, napačnim vstavljanjem ali nastavitvijo.
Prva nastavitev slušnega aparata je začetek, ne konec prilagajanja. Šele pri vsakodnevni uporabi se pokaže, kako slišite doma, v službi, v avtu, v trgovini, pri televiziji ali med pogovorom z več osebami.
Zato je koristno, da si v prvih tednih zapomnite ali zapišete konkretne situacije. Ni dovolj reči, da je zvok slab. Veliko bolj uporabno je povedati, da je lasten glas preglasen, da so krožniki neprijetno ostri, da je govor v avtomobilu nerazločen ali da v trgovini slišite preveč hrupa iz ozadja.
Slušni akustik lahko na podlagi takšnih informacij natančneje prilagodi nastavitev. Včasih je potrebna sprememba glasnosti, včasih prilagoditev posameznih frekvenc, programa poslušanja ali fizičnega prileganja. Dobra nastavitev nastaja v sodelovanju med uporabnikom in slušnim akustikom.
Privajanje je lažje, če slušnim aparatom daste dovolj priložnosti v resničnem življenju. Nosite jih v mirnem okolju, poslušajte znane glasove in se postopoma izpostavite različnim zvočnim razmeram. Tako možgani dobijo več ponovitev in lažje razločijo, kateri zvoki so pomembni.
Pri gledanju televizije lahko pomaga zmerna glasnost in po potrebi podnapisi. Ti ne pomenijo, da slušni aparati ne delujejo, ampak lahko v začetnem obdobju pomagajo povezati slišano besedo z vidno informacijo. Pri pogovorih pomaga, da sogovornika gledate v obraz, saj mimika in gibanje ust podpirata razumevanje govora.
Pomembna je tudi vloga domačih. Naj govorijo jasno, obrnjeni proti vam in brez kričanja. Kričanje pogosto ne izboljša razumevanja, lahko pa naredi zvok neprijeten. Bolj pomaga miren govor, dobra osvetlitev obraza in manj hrupa v ozadju.
Nekatere težave niso del običajnega privajanja. Če slušni aparat povzroča bolečino, če se v ušesu pojavi draženje, če aparat pogosto piska, če zvok prekinja ali če se aparat prazni bistveno hitreje, kot bi se moral, je smiseln ponovni obisk slušnega akustika.
Prav tako ne čakajte, če se pojavi nenadna sprememba sluha, izcedek iz ušesa, močnejša bolečina, vrtoglavica ali občutek zamašenega ušesa, ki ne mine. Takšne težave niso stvar nastavitve slušnega aparata in zahtevajo ustrezen strokovni nasvet.
Privajanje zahteva potrpežljivost, vendar to ne pomeni, da morate prenašati bolečino ali očitno slabo delovanje aparata. Dober cilj je postopno, redno in udobno nošenje.
Pri nekaterih uporabnikih se osnovni občutek izboljša že v nekaj dneh, pri drugih privajanje traja več tednov. Če je bila izguba sluha prisotna dolgo časa, je lahko prilagajanje počasnejše, ker se morajo možgani znova navaditi na več zvočnih informacij.
Da, to je pogost začetni občutek. Lasten glas se lahko zdi glasnejši, bolj zaprt ali nenaraven. Če občutek ostaja zelo moteč ali vam preprečuje redno nošenje, se vrnite k slušnemu akustiku, ker je pogosto možna dodatna prilagoditev.
Redno nošenje je zelo pomembno. Če jih nosite le občasno, se možgani težje navadijo na nove zvoke in se lahko vsak ponovni začetek zdi nenavaden. Cilj je, da slušni aparati postopoma postanejo normalen del dneva.
Najprej opazujte, kateri zvoki so moteči in v katerih okoljih se to dogaja. Če gre za običajne vsakdanje zvoke, se lahko občutek s privajanjem zmanjša. Če so zvoki boleče glasni, ostri ali stalno neprijetni, je potrebna nastavitev pri slušnem akustiku.
Ne vedno. Hrup, odmev in več sogovornikov hkrati so zahtevnejši tudi pri sodobnih slušnih aparatih. Pravilna nastavitev, redna uporaba in dobre komunikacijske navade lahko razumevanje bistveno olajšajo.
Na nastavitev se vrnite, če aparat povzroča bolečino, pogosto piska, ne stoji pravilno, zvok prekinja ali če se v pomembnih situacijah težko znajdete kljub redni uporabi. Koristno je, da na obisk prinesete konkretne primere težav.
Če se na nove slušne aparate šele privajate, vam lahko v slušnih centrih Audiomed pomagamo z dodatnimi nastavitvami, preverjanjem prileganja in praktičnimi nasveti za vsakodnevno uporabo. Cilj je, da slušni aparat ni samo pravilno nastavljen, ampak da ga lahko udobno in samozavestno uporabljate v svojih običajnih zvočnih okoljih.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.