Izguba sluha se pogosto razvija počasi. Ne pojavi se vedno nenadoma, ne spremlja je nujno bolečina in marsikdo jo najprej opazi šele v pogovorih. Besede postanejo manj jasne, govor v hrupu zahteva več napora, televizija je glasnejša, ljudje okoli vas pa se zdijo tišji ali manj razločni.
Prav zato jo je lahko dolgo prezreti. Ker ne boli, se zdi manj pomembna. V resnici pa sluh ni pomemben samo zato, da slišite zvok. Pomemben je za razumevanje govora, ohranjanje odnosov, občutek varnosti in vsakodnevno samostojnost.
Postopna izguba sluha je lahko varljiva, ker se nanjo prilagajate iz dneva v dan. Morda začnete pogosteje prositi druge, naj ponovijo povedano. Morda se izogibate pogovorom v večji družbi, ker so naporni. Morda imate občutek, da ljudje momljajo, čeprav se je v resnici spremenilo vaše zaznavanje govora.
Pri starostni izgubi sluha so pogosto najprej slabše slišni višji toni, ki so pomembni za razločevanje soglasnikov. To pomeni, da zvok še vedno slišite, vendar govor ni več dovolj jasen. Težava zato ni vedno v glasnosti, ampak v razumevanju.
Ker se sprememba razvija počasi, jo včasih prej opazijo svojci kot oseba sama. To ni nenavadno. Človek se lahko navadi na manj informacij iz okolja, možgani pa morajo za razumevanje govora porabiti več napora.
Pogovor ni samo izmenjava besed. Je način, kako ostajate povezani z družino, prijatelji, sodelavci in okolico. Ko slabše slišite, lahko pogovor postane napor namesto sprostitve.
V hrupnem prostoru je treba bolj ugibati, kdo govori in kaj je bilo povedano. Pri družinskem kosilu se lahko izgubijo kratke pripombe, šale in hitri odzivi. Pri telefonskem pogovoru je lahko razumevanje še težje, ker ni pomoči obrazne mimike in branja z ustnic.
Sčasoma se lahko zgodi, da se začnete umikati iz situacij, ki so bile prej prijetne. Ne zato, ker si ne bi želeli družbe, ampak ker poslušanje zahteva preveč energije. To je eden od razlogov, zakaj izguba sluha ni samo tehnična težava ušesa, temveč vpliva tudi na odnose.
Pri slabšem sluhu možgani ne dobijo več tako jasnega zvočnega signala kot prej. Zato morajo pri razumevanju govora nadomeščati manjkajoče informacije, sklepati iz konteksta in se močneje osredotočati na poslušanje.
To lahko povzroči utrujenost, slabšo zbranost in občutek, da so pogovori naporni. Posebej izrazito je v okoljih, kjer je veliko hrupa, več sogovornikov ali hitra menjava tem.
Raziskave kažejo, da je izguba sluha povezana tudi s kognitivnim zdravjem. To ne pomeni, da bo vsaka oseba z izgubo sluha razvila demenco. Pomeni pa, da sluha ni smiselno obravnavati kot nepomembno težavo, saj je dober dostop do zvoka del širšega delovanja možganov in vsakodnevne vključenosti.
Sluh pomaga pri orientaciji v prostoru. Z njim zaznavate promet, opozorila, zvonec, telefon, alarm, glasove iz druge sobe in druge zvoke, ki so pomembni za varnost.
Če slabše slišite, lahko nekatere zvoke opazite pozneje ali jih sploh ne zaznate. To je lahko pomembno doma, na ulici, pri prečkanju ceste ali v zdravstvenih situacijah, kjer je razumevanje navodil posebej pomembno.
Izguba sluha je bila v raziskavah povezana tudi z večjim tveganjem za padce. Razlaga ni nujno samo ena. Pomembni so lahko slabša zaznava okolja, večja miselna obremenitev med gibanjem in povezava med slušnim ter ravnotežnim sistemom v notranjem ušesu.
Sluh je smiselno preveriti, ko opazite, da pogosteje preslišite dele pogovora, težje razumete govor v hrupu, povečujete glasnost televizije ali se pogovorom začnete izogibati. Enako velja, če vas na slabši sluh opozarjajo svojci.
Preverjanje sluha ni priznanje starosti ali slabosti. Je osnovni korak, s katerim dobite jasnejšo sliko, kaj se dogaja. Včasih je razlog za slabši sluh prehodna težava, na primer zamašeno uho zaradi ušesnega masla. Včasih pa meritev pokaže izgubo sluha, pri kateri je smiselno razmisliti o slušnem aparatu ali drugi obliki pomoči.
Pomembno je tudi, da ne čakate predolgo. Dlje ko živite z neobravnavano izgubo sluha, bolj se navadite na umik, ugibanje in poslušanje z naporom. Zgodnejša obravnava pogosto pomeni lažje privajanje in bolj naravno vključitev pomoči v vsakdan.
Slušni aparat ne vrne sluha v stanje, kot je bilo pred izgubo sluha. Lahko pa pomaga, da je govor dostopnejši, poslušanje manj naporno in vsakdan bolj predvidljiv. Ključno je, da je slušni aparat izbran glede na vašo izgubo sluha, potrebe, zvočna okolja in način življenja.
Dober rezultat ni odvisen samo od aparata. Pomembni so tudi meritev sluha, pravilna nastavitev, postopno privajanje, redne kontrole in realna pričakovanja. Možgani se morajo ponovno navaditi na zvoke, ki jih morda dolgo niso jasno slišali.
Obravnava sluha je zato proces, ne enkraten nakup. Ko je izvedena strokovno, lahko pomembno izboljša razumevanje govora, samozavest v pogovorih in občutek vključenosti v vsakdanjem življenju.
Da. Veliko oblik izgube sluha ne povzroča bolečine, vendar lahko vseeno vpliva na razumevanje govora, odnose, zbranost, varnost in kakovost življenja. Bolečina ni edino merilo, ali je težavo smiselno obravnavati.
Ne vedno. Najprej je smiselno preveriti sluh in stanje ušes. Šele na podlagi meritve se lahko oceni, ali je primeren slušni aparat, druga oblika pomoči ali napotitev k zdravniku.
Pri izgubi sluha pogosto ni težava samo glasnost, ampak jasnost govora. Lahko slišite, da nekdo govori, vendar slabše razločite posamezne glasove, posebej v hrupu ali pri hitrem govoru.
Da. Možgani se morajo ponovno navaditi na zvoke, ki jih nekaj časa niso dobro zaznavali. Zato je pomembno postopno nošenje, pravilna nastavitev in sodelovanje s slušnim akustikom.
Sluh preverite, če pogosto prosite ljudi, naj ponovijo povedano, težko sledite pogovoru v hrupu, povečujete glasnost naprav ali se začnete izogibati družabnim situacijam. Preverjanje je smiselno tudi takrat, ko težavo prej opazijo vaši bližnji.
Če opažate, da poslušanje zahteva več napora kot nekoč, lahko v slušnem centru Audiomed opravite preverjanje sluha in se pogovorite o možnostih, ki ustrezajo vašim potrebam. Slušni akustik vam pomaga razumeti rezultate meritve, izbrati primerno rešitev in se nanjo postopno privaditi.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.