Izguba sluha je pogostejša pri moških, vendar to ne pomeni, da lahko ženske spremembe sluha zanemarijo. Na sluh skozi življenje vplivajo staranje, hrup, dednost, bolezni, nekatera zdravila in pri delu žensk tudi dejavniki, povezani s hormonskimi in reproduktivnimi spremembami.
Težave se pogosto začnejo neopazno. Zvoki niso nujno veliko tišji, govor pa postaja manj jasen, predvsem v družbi, restavraciji ali drugem hrupnem okolju. Ker spremembe napredujejo počasi, jih je preprosto pripisati utrujenosti, stresu ali načinu govora drugih ljudi.
Ne obstaja enoten vzorec izgube sluha, značilen za vse ženske. Pri nekaterih ostane sluh do pozne starosti zelo dober, pri drugih se težave pojavijo prej zaradi dednosti, izpostavljenosti hrupu, bolezni notranjega ušesa ali drugih zdravstvenih dejavnikov.
Moški imajo v populacijskih raziskavah pogosteje izmerjeno izgubo sluha, zlasti v frekvenčnem območju, ki ga pogosto prizadene dolgotrajna izpostavljenost hrupu. Razlike pa niso samo biološke. Nanje vplivajo tudi poklici, dejavnosti, zdravila, kajenje, kronične bolezni in življenjske okoliščine.
Spol zato ni dovolj, da bi lahko napovedali sluh posameznice. Pomembnejše je, ali opažate spremembe in katerim dejavnikom tveganja ste bili izpostavljeni.
Raziskovalci preučujejo, ali spremembe ravni spolnih hormonov vplivajo na prekrvavitev, živčne poti in delovanje notranjega ušesa. Nekatere večje opazovalne raziskave so pokazale povezavo med menopavzo, posameznimi reproduktivnimi dejavniki in poznejšim tveganjem za izgubo sluha.
Te ugotovitve še ne dokazujejo, da menopavza sama povzroči izgubo sluha. V srednjih letih se hkrati spreminjajo starost, srčno-žilno zdravje, presnova, uporaba zdravil in drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na rezultate.
Tudi ugotovitve o menopavzalni hormonski terapiji niso enotne. Hormonska terapija ni zdravljenje izgube sluha in je zaradi spremembe sluha ne začnite, opustite ali prilagajajte brez posveta z zdravnikom.
Če v času perimenopavze ali po menopavzi opazite slabše razumevanje govora, tinitus ali občutno razliko med ušesoma, je primeren naslednji korak pregled sluha. Simptomov ni dobro samodejno pripisati hormonom, saj imajo lahko povsem drug vzrok.
Eden od vzrokov izgube sluha, ki je pri ženskah pomembnejši kot pri moških, je otoskleroza. Gre za nepravilno preoblikovanje kosti v srednjem ušesu. Stremence, najmanjša slušna koščica, zaradi tega postaja manj gibljivo in zvoka ne prenaša več učinkovito proti notranjemu ušesu.
Izguba sluha se razvija postopoma in se lahko najprej pojavi samo na enem ušesu. Nekatere ženske sprva težje slišijo globlje glasove ali šepet. Pojavijo se lahko tudi tinitus, vrtoglavica ali težave z ravnotežjem. Otoskleroza se pogosto pojavlja v družinah in se običajno začne v zgodnji ali srednji odraslosti.
Diagnoze ni mogoče postaviti samo na podlagi opisa težav. Potrebni so meritev sluha, pregled srednjega ušesa in po presoji otorinolaringologa dodatne preiskave. Glede na vrsto in stopnjo izgube sluha lahko pomagajo slušni aparati, pri nekaterih pacientkah pa pride v poštev operativno zdravljenje.
S staranjem se postopoma spreminjajo čutne celice v notranjem ušesu, slušni živec in način, kako možgani obdelujejo zvok. Težava zato ni vedno samo v glasnosti. Pogosto najprej postane težje razlikovati posamezne glasove ter razumeti hitro ali tišje govorjenje.
Značilen znak je, da sogovornika dobro slišite, vendar ne razumete vseh besed. V mirnem prostoru pogovor še poteka brez večjih težav, ob več govorcih ali zvokih iz ozadja pa morate vložiti veliko več zbranosti.
Pogosto se pojavi tudi višja glasnost televizije, težje razumevanje telefonskega pogovora, preslišani zvonci in opozorilni signali ali občutek, da ljudje govorijo nerazločno. Takšne spremembe niso razlog za sram in jih ni treba sprejeti kot neizogiben del staranja brez možnosti pomoči.
Neobravnavana izguba sluha oteži pogovor, poveča napor pri razumevanju govora in lahko postopoma zmanjša vključevanje v družabne dejavnosti. Svetovna zdravstvena organizacija jo povezuje tudi z osamljenostjo, socialno izolacijo in slabšimi kognitivnimi izidi.
To ne pomeni, da izguba sluha pri vsaki ženski povzroči depresijo ali demenco in tudi ne, da slušni aparat takšne bolezni zanesljivo prepreči. Obravnava sluha pa lahko izboljša dostop do govora in vsakdanjih zvokov, zmanjša nesporazume ter olajša sodelovanje pri dejavnostih, ki so vam pomembne.
Primerna rešitev je odvisna od vzroka težav. Včasih je treba odstraniti ušesno maslo ali zdraviti bolezen ušesa, drugič pomagajo slušni aparati. Pri nenavadnih, enostranskih ali hitro nastalih težavah je potrebna medicinska obravnava.
Test sluha je smiseln, ko morate pogosto prositi za ponovitev, težko razumete govor v hrupu, zvišujete glasnost naprav ali opažate, da eno uho sliši slabše. Pregled je priporočljiv tudi ob vztrajnem tinitusu, daljši izpostavljenosti hrupu, družinski obremenjenosti z otosklerozo ali uporabi zdravil, ki lahko škodljivo vplivajo na notranje uho. Takšna zdravila imenujemo ototoksična zdravila.
Ni treba čakati na določeno starost ali na trenutek, ko pogovorov skoraj ne morete več spremljati. Z meritvijo dobite izhodiščno stanje, s katerim je mogoče primerjati poznejše rezultate in ugotoviti, ali se sluh spreminja.
Nenadna izguba sluha na enem ali obeh ušesih je nujno zdravstveno stanje. Čim prej se obrnite na zdravnika tudi ob hitrem slabšanju sluha, izcedku ali močni bolečini v ušesu ter ob izgubi sluha, povezani z izrazito vrtoglavico. Pri takšnih težavah običajen termin za test sluha ni ustrezen prvi korak.
Raziskave kažejo povezavo med menopavzalnim prehodom in spremembami sluha, vendar neposredna vzročna zveza še ni dokazana. Na sluh v tem obdobju hkrati vplivajo starost, bolezni, zdravila, hrup in drugi dejavniki.
Menopavzalna hormonska terapija ni zdravljenje izgube sluha. Raziskovalni rezultati niso enotni, zato terapije zaradi težav s sluhom ne spreminjajte brez posveta z zdravnikom.
Otoskleroza običajno povzroča postopno slabšanje sluha, včasih najprej samo na enem ušesu. Prisotni so lahko tudi tinitus, vrtoglavica ali družinska obremenjenost, vendar diagnozo potrdi šele strokovna obravnava.
V številnih populacijskih raziskavah je izguba sluha pogostejša pri moških, vendar povprečje ne napove tveganja posamezne ženske. Odločilni so starost, dednost, hrup, bolezni, zdravila in opažene spremembe.
V slušnih centrih Audiomed lahko preverite sluh in se s slušnim akustikom pogovorite o spremembah, ki jih opažate. Meritev pomaga določiti vrsto in stopnjo težav, ob znakih za medicinsko obravnavo pa je potreben tudi pregled pri zdravniku ali otorinolaringologu.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.