Alkohol vpliva na osrednje živčevje, zato se njegovi učinki ne kažejo samo v počasnejših odzivih in slabši presoji. Začasno se lahko spremenijo tudi zaznavanje zvoka, razumevanje govora in nadzor ravnotežja.
Raziskave hkrati kažejo povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo alkoholu in večjim tveganjem za izgubo sluha. To še ne pomeni, da je pri vsakem človeku mogoče dokazati neposredno vzročno zvezo. Na sluh vplivajo tudi starost, hrup, bolezni, zdravila, dednost in drugi dejavniki.
Sistematični pregled osemnajstih opazovalnih raziskav je pokazal, da je bila izguba sluha nekoliko pogostejša pri ljudeh, ki so uživali alkohol, kot pri tistih, ki ga niso. Rezultat kaže na povezavo, vendar sam po sebi ne dokazuje, da je alkohol neposredno povzročil izgubo sluha.
Raziskave se med seboj razlikujejo glede količin, pogostosti in trajanja izpostavljenosti. Pogosto ni mogoče povsem ločiti vpliva alkohola od kajenja, hrupa, prehrane, bolezni srca in ožilja ter drugih dejavnikov življenjskega sloga. Zato ni mogoče določiti enotne količine, pri kateri bi se pri vsakem človeku pojavile težave s sluhom.
Bolj prepričljivi so dokazi, da lahko alkohol začasno vpliva na delovanje slušnega sistema. V manjših nadzorovanih raziskavah so po zaužitju alkohola izmerili nekoliko slabše slušne pragove in več težav pri razumevanju govora v hrupu.
Slišanje ni omejeno na notranje uho. Zvočni signal po slušnem živcu potuje v možgane, kjer se prepozna in poveže v razumljiv govor.
Alkohol vpliva na pozornost, odzivni čas in obdelavo čutnih informacij. Človek zato lahko zazna, da nekdo govori, vendar težje sledi povedanemu, zlasti ob glasbi, več sogovornikih ali drugem hrupu v ozadju. Podoben občutek poznajo tudi ljudje z izgubo sluha, vendar kratkotrajne težave med učinkovanjem alkohola še ne pomenijo nujno trajne okvare.
Starejša raziskava Univerze v Ulmu je pri ljudeh z večjo vseživljenjsko izpostavljenostjo ugotovila zakasnitve v slušnih odzivih možganskega debla. Zaradi majhnega števila sodelujočih in zasnove raziskave teh rezultatov ni mogoče razlagati kot dokaz, da alkohol pri vseh ljudeh povzroča trajno poškodbo osrednjih slušnih poti.
Notranje uho vsebuje čutne celice, ki mehansko nihanje pretvarjajo v živčni signal. Ko so te celice trajno poškodovane zaradi hrupa, nekaterih zdravil ali drugih vzrokov, se pri človeku praviloma ne obnovijo.
Pri dolgotrajni škodljivi izpostavljenosti alkoholu so raziskovalci opazili spremembe v delovanju polža, slušnih živčnih poti in ravnotežnega sistema. Vendar trenutni dokazi ne upravičujejo preproste trditve, da alkohol pri vsakem človeku neposredno uniči slušne celice.
Tveganje prav tako ni ločeno od okoliščin. Med zmanjšano presojo lahko človek dlje ostane v zelo glasnem prostoru in pozneje opazi, da so bila ušesa izpostavljena škodljivi jakosti zvoka. V takem primeru je lahko glavni neposredni vzrok poškodbe hrup, alkohol pa je prispeval k slabši oceni nevarnosti.
Tinitus je zaznavanje piskanja, šumenja, brnenja ali drugega zvoka brez ustreznega zunanjega izvora. Pogosto spremlja izgubo sluha, pojavi pa se lahko tudi pri ljudeh z običajnimi rezultati osnovnega testa sluha.
Nekateri ljudje opažajo, da se njihov tinitus po izpostavljenosti alkoholu okrepi ali postane bolj opazen. Pri drugih se ne spremeni. Raziskave na ravni prebivalstva ne kažejo jasne in enotne povezave, zato alkohola ni mogoče označiti za splošen in neposreden vzrok tinitusa.
Spremembo lahko spremljajo tudi slabši spanec, dehidracija, stres ali izpostavljenost glasnemu okolju. Koristno je opazovati celotne okoliščine in ne sklepati o vzroku samo na podlagi enega dogodka.
Organ za ravnotežje je skupaj s polžem v notranjem ušesu. Njegove informacije se v možganih združujejo s podatki iz oči, mišic in sklepov, da lahko ohranjate stabilen pogled in položaj telesa.
Alkohol lahko začasno zmoti delovanje vestibularnega sistema, očesne reflekse in nadzor telesne drže. Posledice so lahko negotova hoja, omotica, slabša prostorska orientacija ali občutek, da se okolica vrti.
To ne pomeni, da sta vrtoglavica in tinitus ista motnja ali da eden nujno povzroča drugega. Sluh in ravnotežje sta anatomsko povezana, vendar uporabljata različne čutne strukture in živčne poti.
Prehodno slabše zaznavanje zvoka ali nestabilnost lahko izzvenita, ko preneha neposreden učinek alkohola. Pregled je smiseln, kadar težave s sluhom, tinitus ali omotica vztrajajo, se ponavljajo ali se pojavljajo tudi brez takšne izpostavljenosti.
Nenadna izguba sluha, ki se razvije v nekaj urah ali največ treh dneh, zahteva hitro medicinsko obravnavo. Še posebej pomembno je ukrepati, kadar jo spremljajo nov tinitus, občutek polnosti v ušesu ali vrtoglavica. Takšnih simptomov ne čakajte, da bi izzveneli sami, in jih ne pripisujte samodejno preteklemu dogodku.
Pri postopnih težavah lahko test sluha pokaže, ali so se spremenili slušni pragovi in ali je potrebno nadaljnje specialistično ocenjevanje.
Neposredna trajna poškodba sluha zaradi enkratnega dogodka pri človeku ni dobro dokazana. Alkohol pa lahko začasno poslabša zaznavanje zvoka, razumevanje govora in presojo nevarne glasnosti okolja.
Alkohol lahko vpliva na pozornost in možgansko obdelavo zvočnih informacij. Razločevanje posameznega glasu med drugimi zvoki zato zahteva več napora in je lahko manj natančno.
Ni dokazano, da bi bil alkohol pri vseh ljudeh neposreden vzrok tinitusa. Nekateri posamezniki opazijo začasno spremembo simptomov, rezultati večjih raziskav pa niso enotni.
Organa za sluh in ravnotežje sta v notranjem ušesu, vendar opravljata različni nalogi. Alkohol lahko hkrati vpliva na slušno zaznavanje, očesne reflekse in ravnotežje, ne da bi bili vsi simptomi posledica iste okvare.
Test je smiseln, kadar slabše slišite tudi po prenehanju kratkotrajnih učinkov, se težave ponavljajo ali težje razumete govor. Ob nenadni izgubi sluha je potrebna takojšnja medicinska obravnava.
Če opažate trajnejše spremembe sluha, težje razumete govor ali se je pojavil tinitus, lahko v slušnem centru Audiomed opravite test sluha. Slušni akustik vam bo predstavil rezultate in pojasnil, ali je smiselna dodatna specialistična obravnava.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.