Padci so pri starejših odraslih pomembna zdravstvena in varnostna tema. Ne zgodijo se vedno zaradi enega samega razloga, ampak pogosto zaradi kombinacije slabšega ravnotežja, zdravil, vida, telesne šibkosti, neprimerne obutve, ovir v prostoru in tudi slabšega zaznavanja okolice.
Sodobni slušni aparati so danes več kot pripomoček za boljše poslušanje. Pri določenih modelih lahko podpirajo tudi funkcije za spremljanje aktivnosti in zaznavanje padca. To ne pomeni, da slušni aparat padec prepreči, lahko pa v določenih okoliščinah pomaga, da so izbrani bližnji hitreje obveščeni.
Padec je lahko za starejšo osebo prelomni dogodek. Tudi kadar ne pride do hujše poškodbe, se lahko pojavi strah pred ponovnim padcem. Zaradi tega se človek začne manj gibati, mišice postopno oslabijo, ravnotežje se lahko poslabša, vsakodnevna samostojnost pa postane bolj omejena.
Največjo nevarnost predstavljajo poškodbe glave, zlomi kolka, zapestja, roke ali gležnja ter zapleti pri ljudeh, ki že imajo druge zdravstvene težave. Zato je pomembno, da padcev ne razumemo kot običajen del staranja, ampak kot tveganje, ki ga je mogoče zmanjševati z več ukrepi hkrati.
Sluh nam pomaga razumeti govor, vendar ima pomembno vlogo tudi pri orientaciji v prostoru. Z zvokom zaznavamo, od kod prihaja pogovor, promet, opozorilo, koraki druge osebe ali nenadna sprememba v okolici.
Pri izgubi sluha mora možgani za razumevanje zvokov porabiti več pozornosti. To lahko pomeni več napora pri poslušanju in manj razpoložljive pozornosti za hojo, ravnotežje ali opazovanje okolice. Zato je pri starejših odraslih s slabšim sluhom smiselno preveriti sluh, še posebej če se pojavljajo negotovost pri hoji, umikanje iz pogovorov ali slabše zaznavanje dogajanja v prostoru.
Slušni aparati ne zdravijo motenj ravnotežja in ne nadomeščajo zdravstvene obravnave padcev. Lahko pa izboljšajo dostop do zvočnih informacij, zmanjšajo napor pri poslušanju in uporabniku pomagajo, da je bolj povezan z okolico.
Pri podprtih slušnih aparatih Starkey funkcija zaznavanja padca deluje prek senzorjev v slušnem aparatu in povezane mobilne aplikacije. Ko sistem zazna gibanje, ki je podobno padcu, uporabnik praviloma prejme opozorilo. Če opozorila ne prekliče, aplikacija pošlje sporočilo izbranim stikom.
Sporočilo lahko vključuje podatek o zaznanem padcu in lokacijo telefona, če so dovoljenja za lokacijo pravilno nastavljena. Izbrani stik lahko nato uporabnika pokliče, preveri stanje in po potrebi poišče pomoč.
Pri nekaterih nastavitvah je mogoč tudi ročni alarm. To pomeni, da uporabnik lahko sam sproži obvestilo izbranim stikom, če se ne počuti varno, če je padel ali če potrebuje pomoč, sistem pa padca ni samodejno zaznal.
Alarm padca je varnostna funkcija, ne medicinski nadzorni sistem. Ne zazna vseh padcev in lahko včasih sproži tudi lažno opozorilo. Počasen zdrs, postopno usedanje na tla ali padec, po katerem oseba takoj vstane in hodi naprej, je lahko za samodejno zaznavanje zahtevnejši.
Delovanje je odvisno tudi od praktičnih pogojev. Slušni aparati morajo biti vključeni in pravilno nošeni, telefon mora biti v bližini, povezava z aplikacijo mora delovati, telefon mora imeti omrežno povezavo, obveščeni stiki pa morajo biti predhodno pravilno nastavljeni.
Zato alarm padca ne sme ustvariti občutka popolne varnosti. Najbolj smiselno ga je razumeti kot dodatno plast zaščite za ljudi, ki že uporabljajo slušne aparate in želijo več miru zase ter za svoje bližnje.
Najboljši ukrep je še vedno zmanjševanje tveganja, da do padca sploh pride. To vključuje redno gibanje, vaje za moč in ravnotežje, urejen vid, primerna očala, pregled zdravil, varno obutev, dobro osvetljen dom in odstranitev ovir, ob katere se lahko spotaknete.
Pri tem ima svoje mesto tudi sluh. Če slabše slišite, pogosto preslišite opozorila, težje sledite pogovoru med hojo in se v prometu ali skupnih prostorih počasneje odzovete. Preverjanje sluha je zato smiselno vključiti v širši pogovor o varnosti, samostojnosti in kakovosti življenja.
Funkcija je lahko posebej koristna pri osebah, ki živijo same, imajo slabši občutek varnosti, so že padle ali si njihovi bližnji želijo boljši način obveščanja v primeru nezgode. Smiselna je tudi pri uporabnikih, ki slušne aparate nosijo redno, imajo združljiv pametni telefon in so pripravljeni pravilno nastaviti aplikacijo ter obveščene stike.
Pred izbiro je pomembno preveriti, kateri model slušnega aparata podpira funkcijo, kako deluje aplikacija, kakšne so omejitve in ali je uporabnik pri vsakodnevni uporabi dovolj samostojen. Pri tem lahko pomaga slušni akustik, ki razloži možnosti in preveri, ali je takšna rešitev primerna za konkretne potrebe.
Ne. Slušni aparat ne prepreči padca in ne zdravi motenj ravnotežja. Lahko pa izboljša slušno zaznavanje okolice, pri določenih modelih pa omogoča dodatno funkcijo zaznavanja padca in obveščanja izbranih stikov.
Ne. Funkcija je na voljo samo pri določenih modelih in ob uporabi združljive aplikacije. Pred nakupom ali menjavo slušnega aparata je treba preveriti, ali izbrani model funkcijo podpira.
Ne. Samodejno zaznavanje ne more zaznati vseh padcev. Možni so tudi lažni alarmi, zato je pomembno, da uporabnik in njegovi bližnji razumejo, kako funkcija deluje in kje so njene omejitve.
Pri podprtih modelih uporabnik najprej prejme opozorilo. Če ga ne prekliče, aplikacija pošlje obvestilo izbranim stikom. Obvestilo lahko vključuje tudi lokacijo telefona, če so nastavitve in dovoljenja pravilno urejena.
Da, funkcija je praviloma vezana na povezavo slušnih aparatov s pametnim telefonom in aplikacijo. Telefon mora biti vključen, povezan, aplikacija mora delovati, obveščeni stiki pa morajo biti pravilno nastavljeni.
Najbolj smiselna je za uporabnike slušnih aparatov, ki želijo dodatno varnostno možnost, zlasti če živijo sami, so že doživeli padec ali imajo bližnje, ki želijo biti ob morebitni nezgodi hitro obveščeni.
Če razmišljate o slušnih aparatih z dodatnimi varnostnimi funkcijami, vam v slušnih centrih Audiomed pomagamo preveriti sluh, razložiti možnosti in izbrati rešitev, ki ustreza vašim vsakodnevnim navadam. Pri nastavitvi slušnega aparata in aplikacije vam slušni akustik pokaže tudi, katere funkcije so za vaš model dejansko na voljo.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.