Hiperakuzija je preobčutljivost na zvok, pri kateri običajne zvoke iz okolja doživljate kot pretirano glasne, neprijetne ali boleče. Rožljanje posode, sesalnik ali pogovor v prostoru lahko postanejo težko znosni, čeprav drugih ljudi v istem okolju ne motijo.
Ko začnejo zvoki omejevati vaše delo, druženje ali opravila doma, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Pregled pomaga oceniti sluh in morebitna povezana obolenja ter izbrati obravnavo, katere cilj je zmanjšati težave in olajšati vsakdanje življenje.
Pri nekaterih ljudeh prevladuje občutek pretirane glasnosti, pri drugih zvok povzroči izrazito nelagodje ali bolečino. Težave so lahko povezane z več različnimi zvoki, denimo s prometom, gospodinjskimi napravami ali premikanjem stolov. Posebej obremenjujoči so lahko nepričakovani zvoki, na katere nimate vpliva.
Preobčutljivost se včasih razvije po določenem dogodku, drugič nastaja postopoma. Njena izrazitost se med ljudmi razlikuje. Nekoga ovira predvsem pri posameznih dejavnostih, pri drugem vpliva na skoraj ves dan.
Poleg neprijetnega zaznavanja zvoka se lahko pojavi napetost že ob pričakovanju hrupa. Morda izbirate vedno tišje prostore, odhajate z druženj ali se težko zberete pri delu. Pri pregledu je zato pomembno opisati tudi, kako težave vplivajo na vaše življenje.
Pri tinitusu zaznavate šumenje, piskanje ali drug zvok brez ustreznega zunanjega vira. Pri hiperakuziji težave sproži zvok, ki je dejansko prisoten v okolju. Obe težavi se lahko pojavljata hkrati, vendar ima vsaka svoje značilnosti.
Pri mizofoniji so v ospredju močni čustveni odzivi na določene zvoke, na primer žvečenje ali ponavljajoče se klikanje. Zvok sproži jezo, odpor ali gnus, njegova glasnost pa ni nujno odločilna. Pri hiperakuziji je bolj značilno, da so običajni zvoki preglasni ali telesno neprijetni. Ti odzivi se lahko prepletajo, zato razlikovanje zahteva pogovor in strokovno oceno.
Pri nekaterih oblikah izgube sluha se pojavlja še drugačen pojav: tihi zvoki so slabo slišni, ob povečanju njihove jakosti pa zaznana glasnost hitro naraste in postane neprijetna. Pri pregledu je pomembno razlikovati tudi med tem pojavom in hiperakuzijo. Občutka, da je vse preglasno, zato ne moremo enačiti z dobrim ali nadpovprečnim sluhom.
Vzroka hiperakuzije ni vedno mogoče zanesljivo določiti. Pojavi se lahko po izpostavljenosti močnemu hrupu ali poškodbi glave, spremlja pa lahko tudi migreno, tinitus in izgubo sluha. Pri nekaterih ljudeh jasnega sprožilca ni.
Raziskovalci preučujejo spremembe pri obdelavi zvoka v slušnem sistemu, zaradi katerih je odziv na običajne zvoke lahko pretirano okrepljen. Mehanizmi nastanka še niso povsem pojasnjeni.
Stres in napetost lahko dodatno otežita prenašanje zvokov. Hkrati je življenje z neprijetnimi ali bolečimi zvoki samo po sebi obremenjujoče. Obravnava zato poleg sluha upošteva tudi počutje in posledice težav v vsakdanjem življenju.
Če vas običajni zvoki pogosto motijo zaradi izrazite glasnosti ali bolečine, se pogovorite z osebnim zdravnikom oziroma specialistom za bolezni ušes, nosu in grla. Obravnava vključuje oceno sluha in občutljivosti na zvok ter preverjanje morebitnih obolenj. Običajen test sluha sam ne zadostuje za ugotavljanje hiperakuzije.
Pri pogovoru opišite, kdaj so se težave začele, kateri zvoki jih sprožijo in ali vas spremljajo tinitus, slabši sluh, bolečina ali težave z ravnotežjem. Koristni so konkretni primeri iz službe, doma ali med druženjem.
Zdravnik pregleda ušesa in glede na težave predlaga ustrezne meritve sluha. Oceno lahko dopolnjujejo vprašalniki o vplivu težav, pri nekaterih ljudeh pa tudi merjenje ravni, pri katerih zvok postane neprijetno glasen. Preiskave se prilagodijo posamezniku. Izvajalcu že pred začetkom povejte, da ste občutljivi na zvok, med meritvami pa opozorite na nelagodje ali bolečino.
Če se ob občutljivosti na zvok sluh nenadoma poslabša, predvsem v enem ušesu, poiščite zdravniško pomoč nemudoma.
Obravnava se prilagodi temu, kako se hiperakuzija kaže in koliko vas ovira. Če je povezana z obolenjem, kot je migrena, je pomembno tudi zdravljenje tega obolenja. Obravnava lahko vključuje svetovanje, zvočno terapijo in pomoč pri obvladovanju stiske.
Zvočna terapija je usmerjena v postopno izboljšanje prenašanja vsakdanjih zvokov. Uporabljajo se skrbno izbrani zvoki pri glasnosti, ki je za posameznika sprejemljiva. Glede na načrt obravnave so to lahko zvoki iz okolja ali namenski zvočni generatorji.
Vrsto zvoka, glasnost in trajanje strokovnjak prilagodi vašim težavam ter odzivu na terapijo. Dokazi o učinkovitosti posameznih pristopov so še omejeni. Napredek je zato treba spremljati, program pa po potrebi prilagoditi.
Če zvok med terapijo postane neprijetno glasen ali boleč, terapijo prekinite in se posvetujte s strokovnjakom, ki jo vodi. Stopnjevanje izpostavljenosti mora upoštevati vaše počutje in prenašanje zvoka.
Kognitivno-vedenjska terapija pomaga obravnavati misli, čustva in vedenjske odzive, povezane s preobčutljivostjo. Namenjena je predvsem zmanjšanju stiske, strahu pred zvoki in omejitev, ki jih težave vnašajo v življenje.
Takšna obravnava je lahko koristna, kadar se zaradi pričakovanja neprijetnih zvokov vse bolj umikate iz vsakdanjih dejavnosti. Skupaj s terapevtom oblikujete načine, kako se spoprijeti z obremenjujočimi situacijami in se postopoma vračati k dejavnostim, ki so vam pomembne. Del podpore so lahko tudi tehnike sproščanja in pomoč pri težavah s spanjem.
Pri delu z glasnimi napravami, na koncertih in v drugih zelo glasnih okoljih je zaščita pred hrupom pomembna. Običajno vsakdanje okolje pa zahteva drugačen pristop: stalno nošenje čepkov ali naušnikov v mirnih razmerah lahko poveča občutljivost na zvok.
Tudi čepki z zvočnimi filtri niso samodejna rešitev za celodnevno uporabo. Če zaščito že uporabljate pogosto, se s strokovnjakom dogovorite, kdaj jo potrebujete in kako njeno uporabo prilagoditi. Če zvoki povzročajo bolečino, naj tudi prilagajanje uporabe zaščite poteka pod strokovnim vodstvom.
Doma in v službi pomagajo tudi preprosti dogovori. Bližnjim pojasnite, kateri zvoki vam povzročajo težave. Dogovorite se za opozorilo pred vklopom glasne naprave, za pogovor izberite mirnejši prostor in si omogočite odmor, kadar ste preobremenjeni. S takšnimi prilagoditvami lahko ohranjate dejavnosti in stike z ljudmi ob manjši zvočni obremenitvi.
Če imate poleg hiperakuzije tudi izgubo sluha, so lahko ustrezno nastavljeni slušni aparati del pomoči. Izboljšajo slišnost govora in zvokov, ki jih zaradi izgube sluha težje zaznavate. Pri preobčutljivosti pa je posebno pomembno, kako je zvok prilagojen.
Slušni akustik pri nastavitvi upošteva rezultate meritev in vaše izkušnje z glasnostjo. Nastavi, koliko aparat okrepi posamezne zvoke, ter omeji najvišjo raven zvoka, ki jo aparat posreduje v uho. Nastavitve nato preverja tudi glede na vaše izkušnje iz vsakdanjega življenja.
Odločitev za slušni aparat temelji na ugotovljeni izgubi sluha in težavah pri sporazumevanju. V Audiomedu izbiro aparata povežemo z individualno nastavitvijo in nadaljnjimi prilagoditvami. Cilj je jasnejše razumevanje govora ob glasnosti, ki jo udobno prenašate.
Da. Običajen test sluha preverja predvsem, kako tihe zvoke zaznate pri različnih frekvencah. Normalen rezultat ne izključuje preobčutljivosti na glasnejše zvoke. Zato sta za oceno pomembna tudi opis težav in njihov vpliv na vsakdan.
Lahko se pojavi v enem ali obeh ušesih. Pri pregledu povejte, ali težavo zaznavate izraziteje na eni strani in ali se ta razlika spreminja.
Da. Otrok lahko ob določenih zvokih pokriva ušesa, joka ali zapušča prostor. Takšen odziv sam zase še ne potrjuje hiperakuzije. Če se ponavlja in ovira otrokovo vsakodnevno življenje, je smiselna ocena pri pediatru oziroma specialistu za sluh.
Potek je različen. Pri nekaterih ljudeh se težave zmanjšajo z obravnavo povezanega obolenja, drugi potrebujejo daljšo strokovno podporo. Napredek se ocenjuje tudi po tem, katere dejavnosti znova zmorete in koliko manj vas zvoki obremenjujejo, zato enotnega roka za izboljšanje ni.
V slušnih centrih Audiomed lahko opravite brezplačni test sluha in se s slušnim akustikom pogovorite o rezultatih ter težavah pri sporazumevanju. Ob ugotovljeni izgubi sluha vam pomagamo pri izbiri in individualni nastavitvi slušnega aparata za lažje razumevanje pogovorov v vašem vsakdanu.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.