Slušne aparate in slušalke lahko uporabljate skupaj, vendar niso vse kombinacije enako udobne in učinkovite. Veliko je odvisno od oblike slušnega aparata, velikosti slušalk, položaja mikrofonov in naprave, iz katere predvajate zvok.
Pri sodobnih slušnih aparatih je pogosto najpreprostejša rešitev neposredno brezžično pretakanje. Kadar to ni mogoče ali vam bolj ustreza zvok običajnih slušalk, je pomembno izbrati model, ki slušnega aparata ne pritiska, premika ali prekriva njegovih mikrofonov.
Nekateri slušni aparati z brezžično povezavo lahko zvok iz telefona, tabličnega računalnika, televizorja ali druge združljive naprave predvajajo neposredno. Slušni aparat v takem primeru prevzame vlogo brezžičnih slušalk, zvok pa je obdelan skladno z njegovimi nastavitvami.
Neposredno pretakanje je uporabno pri telefonskih pogovorih, videoposnetkih, glasbi, zvočnih knjigah in podkastih. Ker čez uho ne namestite še ene naprave, ni dodatnega pritiska, drgnjenja ali piskanja zaradi slušalk.
Povezava ni pri vseh kombinacijah enaka. Združljivost je odvisna od natančnega modela slušnega aparata, telefona ali računalnika ter operacijskega sistema. Pri nekaterih napravah se neposredno predvaja samo zvok, zato morate med klicem še vedno govoriti v mikrofon telefona. Za televizor, starejši računalnik ali drug vir zvoka je lahko potreben poseben oddajnik ali vmesnik.
Pred nakupom novih slušalk je zato smiselno najprej preveriti, kaj že omogočajo vaši slušni aparati.
Prava izbira ni odvisna samo od vrste slušalk. Pomembno je, koliko prostora ponujajo okoli ušesa in ali se njihove blazinice dotikajo slušnega aparata. Dve naglavni slušalki podobnega videza se lahko pri uporabi z istim aparatom obneseta povsem različno.
Z zaušesnimi slušnimi aparati so običajno najprimernejše večje slušalke, ki v celoti obdajajo uho. Njihova notranja odprtina mora biti dovolj široka in globoka, da vanjo brez pritiska spravite uho in del slušnega aparata za njim.
Blazinica ne sme ležati neposredno na ohišju aparata, mikrofonih, cevki ali tanki žički sprejemnika. Pritisk lahko spremeni položaj aparata, povzroči drgnjenje, poslabša zvok ali sproži piskanje.
Slušalke, ki se naslonijo neposredno na uho, so navadno manj primerne. Pogosteje pritiskajo na zgornji del uhlja in prostor za njim, kjer je nameščen slušni aparat. To ne pomeni, da noben tak model ne bo deloval, vendar ga je treba pred nakupom preizkusiti skupaj z aparatom.
Pri manjših vušesnih slušnih aparatih so lahko naglavne slušalke udobnejše, saj za uhljem ni dodatnega ohišja. Še vedno pa mora biti v slušalki dovolj prostora, da blazinica ne pritiska na vidni del aparata.
Slušalke, ki ležijo na uhlju, lahko vušesni aparat potisnejo globlje ali povzročijo neprijeten pritisk. Velike slušalke, ki obdajajo celotno uho, so zato pogosto zanesljivejša možnost.
Ušesnih slušalk praviloma ni mogoče uporabljati hkrati s slušnim aparatom, njegovim vložkom ali sprejemnikom v sluhovodu. Obe napravi potrebujeta isti prostor, njuno stiskanje v uho pa lahko povzroči bolečino, premikanje aparata ali poškodbo občutljivih delov.
Aktivno dušenje hrupa zmanjša del enakomernega zvoka v okolici, zato v prometu, na poti ali v hrupnem prostoru pogosto ni treba toliko povečati glasnosti. To je koristno za varnejše poslušanje.
Funkcija pa ne odpravi težav s prileganjem. Slušalke z aktivnim dušenjem hrupa lahko še vedno pritiskajo na slušni aparat ali prekrijejo njegove mikrofone. Pri izbiri ima zato fizično udobje prednost pred dodatnimi funkcijami.
Piskanje oziroma akustična povratna zveza nastane, ko se zvok iz slušnega aparata vrne do njegovih mikrofonov in se ponovno ojača. Slušalke lahko spremenijo prostor okoli ušesa, prekrijejo mikrofone ali pritisnejo na aparat, zato se možnost piskanja poveča.
Najprej preverite, ali je slušni aparat pravilno nameščen. Nato nekoliko premaknite slušalke, da se blazinice ne dotikajo aparata, in zmanjšajte glasnost vira zvoka. Če morate slušalke ves čas popravljati ali piskanja ne morete odpraviti, ta model verjetno ni primeren za vašo kombinacijo.
Piskanje se lahko pojavi tudi zaradi slabo prilegajočega se ušesnega vložka, zamašenega filtra ali večje količine ušesnega masla. Če aparat piska tudi brez slušalk, je potreben pregled aparata in ušesa.
Slušni aparati so nastavljeni za sprejemanje zvoka iz prostora. Ko jih prekrijete s slušalkami, se njihovo zvočno okolje spremeni. Zvok lahko postane zaprt, votel ali preveč poudarjen, mikrofon pa lahko zazna drgnjenje blazinice ob aparat.
Pomemben je tudi položaj zvočnika v slušalkah. Če ni poravnan z ušesom in mikrofoni slušnega aparata, se del zvoka izgubi ali spremeni. Večja glasnost tega običajno ne popravi, temveč samo poveča zvočno obremenitev.
Pri pogostem poslušanju glasbe lahko pomaga poseben program slušnega aparata, nastavljen za širši razpon glasbenih zvokov. Tak program mora biti prilagojen vašemu sluhu in načinu poslušanja.
Za poslušanje s telefona ali druge združljive naprave je neposredno pretakanje pogosto najudobnejša rešitev. Zvok pride naravnost v oba slušna aparata, na ušesih ni dodatnega pritiska, glasnost pa lahko upravljate prek telefona ali aplikacije.
Običajne slušalke so lahko smiselne pri delu z računalnikom, igranju iger, uporabi službene opreme ali poslušanju iz naprave, ki je ni mogoče povezati s slušnimi aparati. Uporabne so tudi, kadar vam njihov način predvajanja glasbe bolj ustreza.
Pri televizorju ali računalniku je vredno preveriti tudi namenski oddajnik oziroma brezžični vmesnik za slušne aparate. Takšna povezava je pogosto stabilnejša in udobnejša od dolgotrajnega nošenja velikih slušalk čez aparat.
Najboljša rešitev zato ni enaka za vse naprave in vse okoliščine. Pomembno je, da je zvok razumljiv, uporaba udobna in upravljanje dovolj preprosto, da ga boste dejansko uporabljali.
Slušni aparat glasnega zvoka ne spremeni samodejno v varnega. Na tveganje za dodatno poškodbo sluha vplivata predvsem jakost zvoka in čas poslušanja. Višja ko je glasnost, krajši je čas, v katerem lahko poslušate brez večjega tveganja.
Svetovna zdravstvena organizacija kot splošno priporočilo navaja glasnost do približno 60 odstotkov največje nastavitve. Kadar naprava omogoča spremljanje zvočne izpostavljenosti, je priporočljivo ohranjati povprečno raven pod 80 decibeli. Pri večji glasnosti se čas varnega poslušanja hitro skrajša.
Poslušanje začnite pri nižji glasnosti in jo povečajte samo toliko, da je vsebina jasna. V hrupnem okolju raje uporabite dobro prilegajoče se slušalke z dušenjem hrupa, kot da zvok preglasite.
Po daljšem poslušanju naredite premor. Piskanje v ušesih, občutek zamašenosti, začasno slabši sluh, bolečina ali izrazita utrujenost so znaki, da je bila glasnost previsoka, poslušanje predolgo ali kombinacija naprav neudobna.
Pregled je smiseln, kadar slušalke povzročajo ponavljajoče se piskanje, pritiskajo na aparat ali se zvok med poslušanjem izrazito spremeni. Slušni akustik lahko preveri namestitev, nastavitve proti piskanju, program za glasbo in možnosti neposrednega pretakanja.
Na pregled lahko prinesete slušalke, telefon, računalnik ali drugo napravo, ki jo uporabljate. Težavo je veliko lažje odpraviti, ko se preizkusi dejanska kombinacija in ne samo slušni aparat.
Lahko, če slušalka v celoti obdaja uho in slušnega aparata ne pritiska ali premika. Pred nakupom preverite predvsem velikost in globino notranje odprtine.
Slušalke lahko prekrijejo mikrofone, spremenijo zvočni prostor okoli aparata ali ga potisnejo iz pravilnega položaja. Če premik slušalk ne pomaga, je treba preveriti tudi prileganje aparata in stanje ušesa.
Praviloma ne, če slušni aparat, sprejemnik ali ušesni vložek že zaseda sluhovod. Varnejša možnost je neposredno pretakanje ali dovolj velike naglavne slušalke.
Ne vedno, je pa pogosto udobnejše in bolj preprosto. Končni rezultat je odvisen od združljivosti naprav, nastavitev slušnega aparata, vrste vsebine in vaših zvočnih želja.
Ne. Lahko zmanjša potrebo po povečevanju glasnosti v hrupnem okolju, vendar morate še vedno omejiti glasnost in trajanje poslušanja.
V slušnem centru Audiomed lahko preverimo, ali vaš slušni aparat podpira neposredno pretakanje, ter prilagodimo nastavitve za glasbo, klice in druge zvočne vsebine. Po potrebi lahko skupaj preizkusimo tudi vaše slušalke in poiščemo udobnejšo rešitev.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.