Sluh vpliva na več kot razumevanje pogovora. Zvoki iz okolice vam pomagajo oceniti, kaj se dogaja okoli vas, od kod prihaja vozilo, ali se vam nekdo približuje in kdaj se spremeni dogajanje v prostoru. Ko so ti podatki slabše slišni, je spremljanje okolice zahtevnejše, vsakodnevno gibanje pa lahko zahteva več zbranosti.
Raziskave povezujejo izgubo sluha s slabšo telesno zmogljivostjo, manjšo vzdržljivostjo pri hoji ter večjim tveganjem za padce in nenamerne poškodbe. To ne pomeni, da je izguba sluha edini ali neposredni vzrok. Na gibanje in varnost vplivajo tudi vid, ravnotežni sistem, mišična moč, zdravila, krvni tlak, bolezni in okolje. Sluh je eden od dejavnikov, ki jih je smiselno upoštevati.
Med hojo ne uporabljate samo vida. Koraki, promet, opozorilni signali, vrata, glasovi in premikanje ljudi ustvarjajo zvočno sliko prostora. Na podlagi smeri, oddaljenosti in sprememb glasnosti lažje presodite, kaj se približuje in kje je vir zvoka.
Pri izgubi sluha so nekateri zvoki tišji, manj jasni ali jih prekrije hrup. Težje je lahko določiti smer zvoka ali pravočasno zaznati tišje opozorilo. Zaradi tega se lahko pogosteje obračate, ustavljate ali iščete dodatne vidne informacije. Gibanje zato ni nujno nevarno, lahko pa postane manj sproščeno in zahteva več pozornosti.
Raziskave med starejšimi odraslimi kažejo, da so imeli ljudje z večjo izgubo sluha v povprečju slabše rezultate pri preizkusih hoje, vstajanja in ravnotežja ter manjšo vzdržljivost pri hoji. Pri nekaterih skupinah je bil s časom opazen tudi hitrejši upad telesne zmogljivosti.
Razlogi za to povezavo niso povsem pojasnjeni. Del je lahko posledica skupnih dejavnikov, kot so staranje, bolezni srca in ožilja ali spremembe v živčevju. Pomembna je lahko tudi manjša dostopnost zvočnih informacij. Ko morate več pozornosti nameniti razumevanju nejasnega govora in zvokov, je hkratno spremljanje okolice težje. Gre za verjetne razlage, ki ne veljajo enako pri vsakem človeku.
Spremembe se ne pokažejo vedno kot padec ali očitna nestabilnost. Hoja po prometni ulici lahko postane naporna, v skupini težje sledite dogajanju, na poti pa vas pogosteje preseneti kolesar ali oseba, ki se vam približa od zadaj.
Zaradi takšnih izkušenj lahko začnete izbirati krajše poti, redkeje hodite sami ali se izogibate hrupnim okoljem. Če se vsakodnevna dejavnost zmanjša, se lahko sčasoma zmanjšata tudi telesna pripravljenost in samozavest pri gibanju.
Izguba sluha pri tem ni edini možen razlog. Sluh pa je smiselno preveriti, kadar se omejevanje dejavnosti pojavlja skupaj s težjim razumevanjem govora, slabšim zaznavanjem opozorilnih zvokov ali občutkom, da zunaj doma težje spremljate dogajanje.
Novejši pregledi raziskav potrjujejo povezavo med izgubo sluha in večjim tveganjem za padce. Tudi velika raziskava med odraslimi je pokazala, da so osebe z izrazitejšimi težavami s sluhom pogosteje poročale o nenamernih poškodbah. Takšni podatki kažejo povezavo, ne dokazujejo pa, da je slabši sluh sam povzročil padec ali poškodbo.
Pri oceni tveganja je treba upoštevati celotno zdravstveno sliko. Ponavljajoči se padci so lahko povezani z mišično oslabelostjo, motnjami vida, vrtoglavico, zdravili, prenizkim krvnim tlakom, neustrezno obutvijo ali ovirami v prostoru. Preverjanje sluha je zato smiselni del širše ocene, ne nadomestilo zanjo.
Test sluha pokaže, ali je sluh oslabljen, kateri zvoki so slabše zaznavni in kako izrazita je sprememba. Na tej podlagi je mogoče določiti ustrezno obravnavo. Pri trajni izgubi sluha lahko slušni aparati izboljšajo dostop do govora in pomembnih zvokov iz okolice ter zmanjšajo napor pri poslušanju.
Dokazi o njihovem vplivu na padce so bili dolgo neenotni. V sekundarni analizi velike randomizirane raziskave je imela skupina, ki je prejela celovito obravnavo sluha, v treh letih manj padcev kot primerjalna skupina. Rezultat je spodbuden, vendar ga morajo potrditi dodatne raziskave.
Slušni aparat ni zdravljenje za vrtoglavico ali bolezni ravnotežnega sistema in sam po sebi ne zagotavlja varnega gibanja. Lahko pa izboljša dostop do zvočnih informacij, ki pomagajo pri spremljanju dogajanja okoli vas.
Preverjanje sluha je smiselno, ko težje razumete govor, pogosto zvišujete glasnost, slabše zaznate promet ali opozorilne zvoke in vas poslušanje hitreje utrudi. Pozorni bodite tudi, če ste zaradi slabšega občutka za okolico začeli omejevati hojo, opravke ali dejavnosti, ki ste jih prej opravljali brez težav.
Če se pojavijo ponavljajoči se padci, vrtoglavica, nenadna sprememba sluha ali izrazita nestabilnost, se obrnite na zdravnika. Takšne težave zahtevajo širšo zdravstveno oceno. Obravnava sluha je lahko njen pomemben del, vendar je treba preveriti tudi druge možne vzroke.
Ne. Raziskave kažejo povezavo med izgubo sluha in padci, vendar imajo padci običajno več vzrokov. Pomembni so tudi vid, mišična moč, ravnotežje, zdravila, bolezni in razmere v okolju.
Slušni aparat ni namenjen zdravljenju motenj ravnotežja. Lahko izboljša zaznavanje zvokov iz okolice in zmanjša napor pri poslušanju, kar nekaterim olajša orientacijo. Dokazi o neposrednem zmanjšanju padcev so obetavni, vendar še niso dokončni.
Ne. Sluh in ravnotežje sta povezana z notranjim ušesom, vendar ju zagotavljajo različne strukture in sistemi. Izguba sluha se lahko pojavi brez težav z ravnotežjem, prav tako pa lahko motnja ravnotežja nastane ob normalnem sluhu.
Preverjanje sluha je smiselno, kadar imate poleg padca tudi težave pri razumevanju govora, zaznavanju opozorilnih zvokov ali določanju smeri zvoka. Biti mora del širše zdravstvene ocene, zlasti pri ponavljajočih se padcih.
Gibanje v prometnem ali hrupnem okolju lahko postane manj predvidljivo in bolj naporno. Nekateri ljudje zato omejijo hojo, opravke ali družabne dejavnosti, kar lahko sčasoma vpliva na telesno pripravljenost in samostojnost.
V slušnem centru Audiomed lahko preverite sluh in ugotovite, ali težave pri zaznavanju okolice vplivajo na vašo varnost in vsakodnevno samostojnost. Slušni akustik vam bo pojasnil možnosti, prilagojene vašemu sluhu in načinu življenja.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.