Ko sluh oslabi, postane poslušanje zahtevnejše. V pogovoru morate ugibati preslišane besede, iskati pomen iz konteksta in se močneje osredotočati na govorca. V hrupnem okolju lahko zato hitreje izgubite nit pogovora ali se po daljšem poslušanju počutite utrujeni.
Raziskovalci že več let preučujejo, ali bi lahko obravnava izgube sluha poleg lažje komunikacije podprla tudi kognitivno zdravje. Kognitivne sposobnosti vključujejo pozornost, spomin, načrtovanje, razumevanje in reševanje problemov.
Dosedanji rezultati so spodbudni, vendar zahtevajo previdno razlago. Slušni aparati ne zdravijo demence in ne povečujejo »moči možganov«. Strokovna obravnava izgube sluha pa izboljša dostop do zvoka in govora, zmanjša komunikacijske ovire ter bi pri nekaterih starejših z večjim tveganjem lahko upočasnila kognitivni upad.
Izguba sluha je povezana z večjim tveganjem za kognitivni upad in demenco. To še ne pomeni, da izguba sluha sama povzroči demenco ali da se bo ta razvila pri vsakem človeku, ki slabše sliši. Na zdravje možganov vplivajo starost, dednost, telesno zdravje, izobrazba, življenjske navade in številni drugi dejavniki.
Raziskovalci omenjajo več možnih razlag za povezavo med sluhom in kognitivnimi sposobnostmi. Ena je povečan napor pri poslušanju. Ko je zvočni signal nejasen, morate več pozornosti nameniti prepoznavanju besed, zato težje sledite celotnemu pogovoru in si zapomnite njegove podrobnosti.
Pomembno vlogo ima tudi socialna vključenost. Pogovori, druženje in skupne dejavnosti spodbujajo miselno dejavnost. Če se zaradi težav s sluhom začnete izogibati srečanjem ali v pogovorih sodelujete manj dejavno, se lahko zmanjšata socialna povezanost in količina vsakodnevnih spodbud.
Povezava najverjetneje ne izhaja iz enega samega mehanizma. Izguba sluha in kognitivni upad imata lahko tudi nekatere skupne dejavnike tveganja, povezane s staranjem in zdravjem ožilja.
V manjši raziskavi so spremljali ljudi, stare od 62 do 82 let, ki so prvič začeli uporabljati slušne aparate. Pred prilagoditvijo aparatov in po 18 mesecih so preverili njihov sluh, razumevanje govora, kakovost življenja in različne kognitivne sposobnosti.
Udeleženci so po 18 mesecih bolje razumeli govor v tišini ter poročali o manjših težavah pri poslušanju in boljši kakovosti življenja. Povprečni rezultati večine kognitivnih testov so ostali stabilni, izboljšanje pa so zaznali pri enem testu izvršilnih funkcij. To so sposobnosti, ki jih uporabljate pri načrtovanju, prilagajanju novim okoliščinam in reševanju problemov.
Rezultati so bili obetavni, vendar raziskava ni omogočala trdnega sklepa, da so izboljšanje povzročili slušni aparati. Po 18 mesecih je ostalo razmeroma malo udeležencev, manjkala pa je tudi primerljiva skupina ljudi brez slušne obravnave.
Pomembnejše podatke je prinesla raziskava ACHIEVE, v katero je bilo vključenih skoraj 1.000 odraslih, starih od 70 do 84 let. Udeleženci so imeli neobravnavano izgubo sluha, na začetku raziskave pa niso imeli ugotovljene pomembne kognitivne okvare.
Polovica udeležencev je prejela celovito slušno obravnavo. Ta je vključevala slušne aparate, njihovo strokovno prilagoditev, navodila za uporabo, svetovanje in redne kontrolne obiske. Druga polovica je sodelovala v programu izobraževanja o zdravem staranju.
Raziskovalci so obe skupini spremljali tri leta. Ko so analizirali rezultate vseh udeležencev skupaj, med skupinama niso ugotovili pomembne razlike v hitrosti kognitivnega upada.
Drugačen rezultat se je pokazal pri udeležencih, ki so prihajali iz dolgoletne raziskave zdravja srca in ožilja. Ti so bili v povprečju starejši, imeli so več dejavnikov tveganja in njihove kognitivne sposobnosti so se brez slušne obravnave slabšale hitreje. V tej skupini je bila hitrost kognitivnega upada pri udeležencih s slušno obravnavo za približno 48 odstotkov manjša kot v primerjalni skupini.
Podatek o skoraj 50-odstotnem zmanjšanju kognitivnega upada je pomemben, vendar ga ni pravilno prenesti na vse ljudi z izgubo sluha. Takšen učinek so ugotovili le pri skupini starejših udeležencev z večjim začetnim tveganjem.
Raziskava prav tako ni dokazala, da slušni aparati preprečijo demenco. Merila je spremembe na kognitivnih testih v treh letih, ne števila ljudi, pri katerih se je pozneje razvila demenca.
Rezultati kažejo, da je obravnava izgube sluha lahko eden od smiselnih delov skrbi za zdravo staranje. Ne nadomesti gibanja, zdravljenja bolezni srca in ožilja, urejenega spanja, socialnih stikov ali zdravniške obravnave težav s spominom.
Glavni namen slušnih aparatov je izboljšati dostop do zvokov, zlasti do govora. Pravilno izbrani in nastavljeni aparati vam lahko olajšajo pogovor, zmanjšajo število preslišanih besed ter pomagajo pri sporazumevanju doma, na delu in v družbi.
Ko pogovoru lažje sledite, se lahko vanj vključite bolj sproščeno. Manj energije porabite za ugibanje izrečenega, zato se lažje osredotočite na vsebino, sogovornika in nadaljevanje pogovora. To ni neposredno izboljšanje spomina, temveč boljši dostop do informacij, ki si jih želite zapomniti.
Pomembna je celotna slušna obravnava, ne samo naprava. Slušni aparat mora ustrezati vaši izgubi sluha, obliki ušesa, spretnosti rokovanja in okoljem, v katerih ga uporabljate. Za dobre rezultate so potrebni tudi primerna nastavitev, uvajanje v uporabo in poznejše prilagoditve.
Pregled sluha je smiseln, ko pogosto prosite sogovornike, naj povedano ponovijo, težje razumete govor v družbi ali povečujete glasnost televizije. Pozorni bodite tudi, če se po pogovorih počutite izčrpani, težko sledite sestankom ali se zaradi poslušanja izogibate družabnim dogodkom.
Težave se pogosto razvijajo postopoma, zato jih lahko najprej opazijo vaši bližnji. Pregled pokaže, ali je prisotna izguba sluha, katere frekvence so prizadete in kakšna obravnava bi bila primerna.
Če poleg težav s sluhom opažate izrazite spremembe spomina, orientacije, govora ali vsakodnevnega delovanja, je potreben tudi pogovor z zdravnikom. Pregled sluha je v takšnem primeru pomemben del celotne ocene, ne pa nadomestilo zanjo.
Izguba sluha je povezana z večjim tveganjem za kognitivni upad in demenco, vendar sama povezava ne dokazuje neposrednega vzroka. Na razvoj demence vpliva več medsebojno povezanih dejavnikov.
Ne. Raziskave ne dokazujejo, da slušni aparati preprečijo demenco. Velika raziskava je pokazala počasnejši kognitivni upad pri delu starejših udeležencev z večjim tveganjem, ne pa pri vseh sodelujočih.
Slušni aparati niso zdravljenje motenj spomina. Z jasnejšim govorom pa lažje sprejmete in razumete informacije, zato je manj verjetno, da bi bila preslišana vsebina videti kot pozabljivost.
Redna uporaba omogoča, da se navadite na širši razpon zvokov in slušne aparate uporabljate tudi v zahtevnejših pogovorih. Ob težavah je smiselna ponovna nastavitev, ne pa opustitev aparatov.
Za obravnavo izgube sluha ni določene starostne meje. Slušni aparati lahko tudi v poznejših letih olajšajo pogovor, spremljanje dogajanja in ohranjanje stikov z drugimi.
Dogovorite se za pregled sluha in se o spremembah spomina pogovorite z zdravnikom. Težavi se lahko prekrivata, zato je pomembno preveriti obe.
Če opažate, da težje sledite pogovorom ali vas poslušanje utrudi, lahko v slušnem centru Audiomed preverimo vaš sluh in pojasnimo možnosti obravnave. Slušni aparat izberemo in nastavimo glede na vašo izgubo sluha ter zvočna okolja, v katerih ga uporabljate.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.