Spremembe sluha se pogosto razvijajo počasi, zato jih človek sam sprva ne opazi ali pa se jim nezavedno prilagodi. Svojci lahko težave zaznate prej, predvsem pri pogovorih v skupini, uporabi telefona, spremljanju televizije in odzivanju na zvoke iz okolice.
Posamezen nesporazum še ne pomeni izgube sluha. Če pa se podobne težave ponavljajo v različnih okoliščinah, je smiselno predlagati pregled sluha. Pomembno je, da se o tem pogovorite spoštljivo in brez očitkov.
Starostna izguba sluha navadno napreduje postopoma in pogosto prizadene obe ušesi. Človek se lahko spremembam prilagodi tako, da zviša glasnost televizije, pogosteje prosi za ponovitev ali se izogiba prostorom, v katerih težko sledi pogovoru.
Ker sprememba ni nenadna, jo lahko pripiše nejasnemu govorjenju drugih, hrupnemu prostoru ali slabemu telefonu. Svojci pa lažje primerjate sedanje vedenje s preteklim in opazite, da se isti zapleti ponavljajo.
Pomembno je razlikovati med opažanjem in diagnozo. Težave pri komunikaciji imajo lahko več vzrokov, stopnjo in vrsto morebitne izgube sluha pa je mogoče določiti šele z ustrezno meritvijo.
Eden pogostejših znakov je ponavljajoče se vprašanje »Kaj si rekel?«, zlasti kadar govorite nekoliko tiše, z večje razdalje ali niste obrnjeni proti sogovorniku. Svojec lahko nekatere besede razume pravilno, druge pa zamenja s podobno zvenečimi.
Težava ni vedno v tem, da govora sploh ne sliši. Pogosto sliši glas, vendar posameznih besed ne razume dovolj jasno. Zato se lahko zdi, da ne posluša ali da odgovarja na nekaj drugega, kot ste ga vprašali.
Restavracije, družinska kosila, praznovanja in drugi prostori z več govorci so posebej zahtevni. Svojec lahko dobro sodeluje v pogovoru na štiri oči, v skupini pa izgublja rdečo nit, odgovarja z zamikom ali se pogovoru neha pridruževati.
Težave so lahko izrazitejše, kadar hkrati govori več ljudi ali ko v ozadju delujejo televizija, radio, kuhinjski aparati ali promet. Takšno okolje zahteva natančnejše ločevanje govora od drugih zvokov.
Opazna razlika med glasnostjo, ki ustreza svojcu, in glasnostjo, ki je prijetna drugim članom gospodinjstva, je lahko eden od znakov slabšega sluha. Podobno velja, če težko razume govor po telefonu, uporablja zvočnik pri zelo visoki glasnosti ali se telefonskim pogovorom izogiba.
Samo glasna televizija ni dovolj za sklep o izgubi sluha. Pomembnejše je, ali se pojavlja skupaj z drugimi težavami pri poslušanju in razumevanju govora.
Svojec morda ne sliši, da ga kličete iz drugega prostora, da zvoni telefon ali da se je oglasil hišni zvonec. Lahko presliši tudi tišje opozorilne zvoke, smer približevanja vozila ali govor osebe, ki stoji za njim.
Preden sklepate, da vas namenoma ignorira, preverite, ali se bolje odzove, ko se mu približate, pridobite njegovo pozornost in govorite tako, da vidi vaš obraz.
Nekateri ljudje težave prikrijejo s prikimavanjem, nasmehom ali splošnim odgovorom. To lahko postane opazno, ko se njihov odziv ne ujema z vprašanjem ali ko pozneje ne vedo za dogovor, ki je bil omenjen med pogovorom.
Takšno vedenje ni nujno znak nezanimanja ali pozabljivosti. Človek morda ni želel znova prositi za ponovitev ali pa mu je bilo neprijetno priznati, da povedanega ni razumel.
Če pogovor zahteva veliko napora, lahko družinska srečanja in drugi družabni dogodki postanejo utrujajoči. Svojec je lahko po daljšem pogovoru izčrpan, razdražljiv ali nenavadno tih. Postopoma se lahko začne izogibati dejavnostim, pri katerih je prej rad sodeloval.
Umik ima lahko številne razloge, zato ga ne smemo samodejno pripisati sluhu. Vseeno je smiselno preveriti, ali se pojavlja predvsem v okoljih z veliko govorci ali hrupom.
Svojca ne preizkušajte s šepetanjem, klicanjem iz druge sobe ali ustvarjanjem situacij, v katerih naj bi dokazali, da vas ne sliši. Takšni poskusi niso zanesljiv test sluha in lahko hitro povzročijo občutek ponižanja ali nezaupanja.
Namesto tega nekaj časa spremljajte, v katerih okoliščinah se težave ponavljajo. Koristno je opaziti, ali so izrazitejše po telefonu, pri ženskem ali otroškem glasu, ob hrupu v ozadju, v večji skupini ali pri poslušanju z določene strani.
Zapomnite si nekaj konkretnih primerov. Pogovor bo lažji, če boste lahko omenili dejanske situacije, ne pa podali splošne sodbe, da svojec “ničesar več ne sliši”.
Izberite miren trenutek, ko niste sredi nesporazuma ali prepira. Pogovor začnite z opažanjem in skrbjo, ne z diagnozo. Bolj primerno je povedati, da ste opazili težave pri družinskem kosilu ali telefonu, kot pa trditi, da je svojec naglušen.
Osredotočite se na situacije, ki so pomembne njemu. To je lahko lažje spremljanje pogovora z vnuki, manj napora pri gledanju televizije ali večja samozavest pri opravkih. Namen pogovora ni prepričevanje v slušni aparat, temveč ugotoviti, kaj se s sluhom dejansko dogaja.
Pregled sluha lahko predstavite kot pridobitev izhodiščne meritve. Rezultat ne pomeni, da se mora svojec takoj odločiti za določen pripomoček. Omogoči pa mu, da se o nadaljnjih možnostih odloča na podlagi podatkov.
Če se odzove obrambno, pogovora ne stopnjujte. Povejte, da boste odločitev spoštovali, in se k temi vrnite ob primernem trenutku. Dolgotrajne težave se redko rešijo z enim samim pogovorom.
Preden začnete govoriti, pridobite svojčevo pozornost in se postavite tako, da vidi vaš obraz. Govorite jasno in v naravnem tempu. Rahlo glasnejši govor lahko pomaga, kričanje pa pogosto popači izgovorjavo in naredi pogovor še neprijetnejši.
Zmanjšajte hrup v ozadju. Med pomembnim pogovorom ugasnite televizijo ali radio in se po možnosti prestavite v mirnejši prostor. Pri skupinskem pogovoru pomaga, da govori ena oseba naenkrat.
Če svojec povedanega ne razume, stavka ne ponavljajte vedno na popolnoma enak način. Povejte isto vsebino z drugimi besedami in dodajte kontekst. Pri naslovih, datumih, navodilih in drugih pomembnih podatkih preverite, ali ste se pravilno razumeli, ali jih tudi zapišite.
Ne govorite o svojcu v njegovi prisotnosti, kot da ni del pogovora. Slabši sluh ne pomeni slabšega razumevanja, manjše samostojnosti ali nezmožnosti odločanja.
Postopno slabšanje sluha je lahko povezano s starostnimi spremembami, vendar starost ni edini možni vzrok. Težave lahko povzročijo tudi nakopičeno ušesno maslo, vnetje, poškodba, izpostavljenost močnemu hrupu, nekatera zdravila in druga zdravstvena stanja.
Ob nenadni izgubi sluha na enem ali obeh ušesih je potrebna hitra zdravniška ocena. Prav tako ne odlašajte, če se je sluh občutno poslabšal v nekaj dneh ali tednih ali če težave spremljajo bolečina, izcedek iz ušesa, izrazita vrtoglavica ali nenadno nastal tinitus.
Pri nenadni ali hitro napredujoči spremembi ne čakajte na običajen termin za preventivni test sluha. Obrnite se na zdravnika oziroma otorinolaringološko službo, saj je pri nekaterih vzrokih pomembna pravočasna obravnava.
Pregled se začne s pogovorom o opaženih težavah, okoliščinah, v katerih so najbolj izrazite, in morebitnih spremljajočih simptomih. Sledijo meritve, s katerimi se preveri odzivanje na zvoke različnih višin in glasnosti ter po potrebi razumevanje govora.
Rezultati pokažejo, ali je izguba sluha prisotna in kako izrazita je. Na tej podlagi je mogoče presoditi, ali so potrebne dodatne preiskave, prilagoditve pri komunikaciji ali obravnava s slušnimi aparati oziroma drugimi rešitvami.
Svojca lahko na pregled spremljate, če si to želi. Vaša opažanja so lahko koristna, vendar naj bo oseba z morebitno izgubo sluha vključena v pogovor in vse odločitve.
Ne. Razlogi so lahko slabša kakovost zvoka, nejasen govor v oddaji ali osebna navada. Če se glasnejša televizija pojavlja skupaj s težavami pri pogovoru, telefonu in poslušanju v hrupu, je smiseln pregled sluha.
Doma tega ni mogoče zanesljivo določiti. Človek si informacije ne more zapomniti, če jih ni jasno slišal, zato je lahko odziv videti kot pozabljivost. Pregled sluha pomaga ugotoviti, ali so težave povezane s poslušanjem in razumevanjem govora.
Izogibajte se pritisku in očitkom. Omenite konkretne situacije, razložite, zakaj vas skrbijo, in predlagajte pregled kot neobvezujočo preveritev trenutnega stanja. Ponudite mu tudi spremstvo.
Da. Zamašitev sluhovoda z ušesnim maslom je eden od možnih in pogosto obvladljivih vzrokov slabšega sluha. V uho ne vstavljajte vatiranih palčk ali drugih predmetov, saj lahko maslo potisnete globlje ali poškodujete sluhovod.
Spremstvo je lahko koristno, če si ga svojec želi. Pomagate lahko opisati opažene težave, si zapisati pojasnila in pozneje skupaj pregledati možnosti. Odločitev o nadaljnji obravnavi mora ostati njegova.
Če pri starejšem svojcu opažate ponavljajoče se težave pri pogovoru, telefonu ali poslušanju v hrupu, lahko v slušnem centru Audiomed preverimo njegov sluh in jasno razložimo rezultate. Na pregled ga lahko spremljate ter skupaj predstavite okoliščine, v katerih so težave najbolj opazne.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.