Slušalke, videoigre, koncerti in glasne športne prireditve so običajen del življenja številnih najstnikov. Težava ni posamezna naprava ali dogodek, temveč količina zvoka, ki v določenem času doseže ušesa. Višja ko je glasnost in daljša ko je izpostavljenost, večje je tveganje za trajno poškodbo sluha.
Poškodbe zaradi hrupa pogosto nastajajo postopoma. Najstnik lahko še vedno zazna tihe zvoke, vendar vse težje razume govor v hrupni učilnici, restavraciji ali večji družbi. Prav zato je pomembno, da varnejše navade postanejo del vsakdana, še preden se pojavijo opazne težave.
Zvok v notranjem ušesu zaznavajo občutljive čutne celice v polžu. Te mehanske tresljaje pretvarjajo v električne signale, ki po slušnem živcu potujejo v možgane. Prevelika količina zvočne energije lahko te celice poškoduje ali uniči, pri človeku pa se ne obnovijo.
Poškodbo lahko povzroči en sam izredno močan zvok, na primer pok v neposredni bližini ušesa. Pogosteje nastaja zaradi ponavljajoče se izpostavljenosti glasni glasbi, videoigram, koncertom, hrupnim športnim dogodkom ali drugim glasnim okoljem.
Pri ocenjevanju tveganja sama raven zvoka ni dovolj. Pomemben je tudi čas. Svetovna zdravstvena organizacija kot primer navaja, da se priporočeni tedenski čas izpostavljenosti zmanjša s približno 40 ur pri 80 decibelih na približno štiri ure pri 90 decibelih. Že razmeroma majhno povečanje glasnosti zato močno skrajša čas, v katerem je poslušanje manj tvegano.
Tveganje ni odvisno predvsem od tega, ali najstnik uporablja ušesne ali naglavne slušalke. Odločilni so glasnost, trajanje uporabe in pogostost izpostavljenosti.
Najstniki glasnost pogosto povečajo med vožnjo z avtobusom, na ulici, v šolski jedilnici ali v drugem hrupnem okolju. Glasba mora preglasiti zvoke iz okolice, zato se zvočna obremenitev neopazno poveča. Dobro prilegajoče se slušalke z zmanjševanjem hrupa iz okolice lahko pomagajo, ker omogočajo poslušanje pri nižji glasnosti. Vendar ne preprečijo poškodbe, če uporabnik sam izbere previsoko raven zvoka.
Pomembno je upoštevati celoten dan. Poslušanje na poti v šolo, uporaba slušalk med učenjem, večurno igranje videoiger in večerni ogled videov se seštevajo. Posamezna uporaba se morda ne zdi dolga, skupna izpostavljenost pa hitro postane velika.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da glasnost osebne naprave ostane pod 60 odstotki največje nastavitve. To je uporabno orientacijsko pravilo, ne natančno merilo, saj različni telefoni in slušalke pri isti prikazani nastavitvi ustvarijo različne ravni zvoka.
Boljši vpogled omogočajo funkcije telefona, ki spremljajo povprečno raven zvoka in trajanje uporabe slušalk. Kjer so na voljo, je smiselno vključiti opozorila o previsoki izpostavljenosti in omejitev največje glasnosti. Najstnik opozorila ne bi smel samodejno izključiti, temveč ga razumeti kot znak, da mora zmanjšati glasnost ali narediti premor.
Med daljšo uporabo so pomembni odmori v tihem okolju. Ušesa s tem ne postanejo odpornejša proti hrupu, zmanjša pa se skupna dnevna zvočna obremenitev. Pri učenju, spletnih vsebinah ali videoigrah lahko najstnik slušalke občasno zamenja z zunanjimi zvočniki, če glasnost v prostoru ostane zmerna.
Na koncertih, festivalih, v klubih in na nekaterih športnih prireditvah je raven zvoka pogosto dovolj visoka, da je zaščita sluha smiselna. Najstnik naj se ne zadržuje tik ob zvočnikih in naj se med daljšim dogodkom večkrat umakne v mirnejši prostor.
Pravilno vstavljeni čepki zmanjšajo količino zvoka, ki doseže notranje uho. Najbolje je, da jih najstnik vstavi pred vstopom v najglasnejši del prizorišča, ne šele takrat, ko se pojavita šumenje ali občutek pridušenega sluha.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča približno deset minut odmora v tišjem prostoru po vsaki uri v glasnem okolju. Tudi po koncu dogodka je dobro preprečiti dodatno glasno izpostavljenost, zato takojšnje poslušanje glasbe s slušalkami pri visoki glasnosti ni primeren način poti domov.
Šumenje, piskanje ali zvonjenje v ušesih po koncertu, vadbi ali uporabi slušalk pomeni, da je bila zvočna obremenitev previsoka. Enako velja za občutek zamašenih ušes, pridušen zvok, večjo občutljivost za določene zvoke ali težje razumevanje pogovora.
Težave se lahko po počitku zmanjšajo, vendar jih zato ne smemo prezreti. Ponavljajoči se začasni simptomi niso dokaz, da si sluh vedno znova popolnoma opomore. So opozorilo, da je treba spremeniti navade in zmanjšati prihodnjo izpostavljenost.
Na spremembe lahko opozorijo tudi vsakodnevne navade. Najstnik začne pogosteje prositi za ponovitev, zvišuje glasnost telefona ali televizije, težje sledi pogovoru v skupini ali ima občutek, da drugi govorijo nerazločno.
Splošno navodilo, naj glasbe ne posluša preglasno, ne pove, kaj mora najstnik dejansko spremeniti. Učinkovitejši je konkreten pogovor o glasnosti, času uporabe, opozorilih telefona in zaščiti na dogodkih.
Starši lahko skupaj z najstnikom pregledajo nastavitve zvočne izpostavljenosti, vključijo omejitev glasnosti in se dogovorijo za odmore. Pred koncertom naj pripravijo primerne čepke in razložijo, zakaj jih je treba uporabljati ves čas največje glasnosti.
Pomemben je tudi zgled odraslih. Če starši pri delu z glasnimi napravami ne uporabljajo zaščite ali sami poslušajo glasbo pri visoki glasnosti, bo opozarjanje najstnika manj prepričljivo. Cilj ni prepoved glasbe in dogodkov, temveč navade, s katerimi lahko najstnik v njih uživa brez nepotrebnega tveganja.
Preverjanje sluha je priporočljivo, kadar najstnik opaža trajnejše šumenje, pridušen sluh, težave pri razumevanju govora v hrupu ali ponavljajoče se spremembe po glasnih dogodkih. Pozornost je potrebna tudi, če družina, učitelji ali prijatelji opažajo, da pogosto presliši govor ali uporablja izrazito višjo glasnost kot drugi.
Ob nenadnem ali izrazitem poslabšanju sluha, bolečini, izcedku iz ušesa ali poškodbi zaradi zelo močnega poka je potrebna zdravniška obravnava. Meritev sluha ne pokaže samo, ali najstnik zazna tihe tone, temveč pomaga ugotoviti tudi, ali so določene frekvence prizadete bolj kot druge.
Ne samodejno. Obe vrsti lahko ustvarita previsoko raven zvoka. Boljše prileganje in zmanjševanje hrupa iz okolice pomagata predvsem zato, ker uporabniku ni treba toliko zvišati glasnosti.
Ne. Nastavitev je le orientacijsko pravilo, saj se največja glasnost med napravami in slušalkami razlikuje. Poleg glasnosti je treba upoštevati tudi trajanje poslušanja in skupno dnevno izpostavljenost.
Pomagajo zmanjšati potrebo po preglasitvi okolice, vendar same ne omejujejo vedno izbrane glasnosti. Če je predvajanje preglasno ali predolgo, lahko sluh poškodujete tudi z njimi.
Šumenje ali pridušen sluh po dogodku sta opozorilna znaka prevelike zvočne obremenitve. Če težava ne izzveni, se ponavlja ali jo spremlja slabši sluh, je smiselno opraviti pregled.
Začasne spremembe se lahko zmanjšajo, vendar trajno poškodovane čutne celice notranjega ušesa ne zrastejo ponovno. Zato ponavljajočih se začasnih težav ne smemo obravnavati kot neškodljive.
Takrat, ko opaža šumenje, pridušen sluh, težje razumevanje govora, pogosto potrebuje ponavljanje ali je redno izpostavljen močnemu hrupu. Preverjanje je smiselno tudi ob skrbi staršev ali učiteljev.
V slušnih centrih Audiomed lahko preverimo sluh najstnika in pojasnimo, ali so opažene težave povezane z izpostavljenostjo hrupu ter kateri nadaljnji koraki so smiselni.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.