Slušni aparat ni samo naprava, ki zvok naredi glasnejši. Njegova naloga je, da zvok obdela tako, da oseba z izgubo sluha lažje zazna govor, se varneje znajde v okolju in manj naporno sodeluje v pogovoru.
Prava izbira slušnega aparata zato ni odvisna samo od videza. Pomembni so vrsta in stopnja izgube sluha, oblika ušesa, vaša vsakodnevna okolja, spretnost pri rokovanju, pričakovanja in tudi to, koliko podpore boste potrebovali pri privajanju.
Slušni aparat je majhna elektronska naprava, ki sprejme zvok iz okolice, ga obdela in ga pošlje v uho. Sodobni digitalni slušni aparati zvoka ne ojačajo enako v vseh delih. Nastavijo se glede na vašo slušno krivuljo, kar pomeni, da lahko določene frekvence okrepijo bolj kot druge.
To je pomembno zato, ker izguba sluha pogosto ni enakomerna. Nekdo lahko dobro zazna nižje tone, hkrati pa težko razume višje glasove, soglasnike ali govor v hrupu. V takem primeru samo glasnejši zvok ne reši težave. Slušni aparat mora pomagati predvsem pri jasnosti in razumljivosti, ne le pri glasnosti.
Osnovni deli slušnega aparata so mikrofon, procesor z ojačevalnikom, zvočnik oziroma sprejemnik in vir napajanja. Mikrofon zajame zvok iz okolice, procesor ga obdela, sprejemnik pa ga posreduje v sluhovod.
Pri sodobnih aparatih je ključna prav obdelava zvoka. Aparat lahko prepozna različna zvočna okolja, zmanjša povratno piskanje, ublaži del motečega hrupa in poudari govor. To ne pomeni, da hrup izgine, pomeni pa, da je poslušanje v vsakdanjih situacijah lahko manj naporno.
Slušni aparat lahko pomaga pri razumevanju pogovora, zaznavanju zvokov iz okolja in občutku varnosti. Veliko uporabnikov najprej opazi, da lažje sledi pogovoru doma, na sestanku, v trgovini ali pri gledanju televizije. Pomembna razlika je tudi v tem, da sogovornikom ni treba ves čas ponavljati ali govoriti glasneje.
Slušni aparat ne obnovi naravnega sluha in ne odpravi vzroka izgube sluha. Pomaga pa, da preostali sluh izkoristite bolje. Pri tem imajo pomembno vlogo dobra nastavitev, redno nošenje in postopno privajanje možganov na zvoke, ki jih morda dolgo niste več dobro slišali.
Izguba sluha se od človeka do človeka razlikuje. Pri nekaterih je težava izrazitejša v visokih frekvencah, pri drugih je izguba globlja ali bolj zapletena. Razlikujejo se tudi ušesa, sluhovodi, občutljivost kože, navade in pričakovanja.
Nekdo potrebuje čim bolj diskretno rešitev, drugi potrebuje aparat, s katerim je lažje rokovati. Nekdo veliko telefonira, drugi največ težav opazi v hrupnih prostorih. Zato dobra izbira slušnega aparata vedno izhaja iz pregleda sluha in pogovora o vašem vsakdanu.
Slušni aparati se najpogosteje razlikujejo po tem, ali so nameščeni za ušesom ali v ušesu. Vsaka izvedba ima svoje prednosti, omejitve in primerna področja uporabe.
Zaušesni slušni aparati imajo glavni del nameščen za ušesom. Zvok se lahko v uho prenaša po tanki cevki, po ušesnem vložku ali prek sprejemnika, ki je nameščen v sluhovodu.
Takšna izvedba je zelo razširjena, ker omogoča veliko prilagodljivosti. Primerna je za različne stopnje izgube sluha, pogosto omogoča več prostora za baterijo ali polnilni sistem, z njo pa je običajno lažje rokovati kot z zelo majhnimi vušesnimi izvedbami. Zaušesni aparati so lahko tudi zelo diskretni, posebej pri manjših izvedbah s tanko povezavo do sluhovoda.
Vušesni slušni aparati so izdelani po meri ušesa in so nameščeni v uhlju ali sluhovodu. Njihova prednost je diskretnost in občutek, da je vse v enem delu brez zunanjega ohišja za ušesom.
Ker so manjši, niso vedno primerni za vsako stopnjo izgube sluha ali za vsako želeno funkcijo. Pri zelo majhnih izvedbah je lahko manj prostora za upravljanje, več je odvisno od oblike sluhovoda, pomembna pa je tudi redna nega, saj lahko ušesno maslo hitreje vpliva na delovanje zvočnega izhoda.
Pri odprtem prileganju sluhovod ni povsem zaprt. To je lahko prijetno pri določenih oblikah izgube sluha, ker lastni glas zveni bolj naravno in občutek zamašenega ušesa ni tako izrazit.
Odprto prileganje ni primerno za vse. Odločitev je odvisna od slušne krivulje, oblike sluhovoda in ciljev nastavitve. V praksi o tem presodi slušni akustik na podlagi meritve sluha in preizkusa.
Polnilni slušni aparati so za mnoge uporabnike zelo priročni, ker jih zvečer odložijo v polnilnik in zjutraj ponovno uporabijo. Prednost je manj rokovanja z majhnimi baterijami, kar je pomembno posebej za uporabnike, ki imajo težave s prsti, vidom ali natančnim prijemom.
Baterijski slušni aparati imajo še vedno svoje mesto. Nekaterim uporabnikom ustreza, da baterijo preprosto zamenjajo in aparat uporabljajo naprej, zlasti na poti ali takrat, ko nimajo vedno dostopa do polnilnika. Pri izbiri zato ni pravilnega odgovora za vse. Pomembno je, katera rešitev se bolje ujema z vašimi navadami.
Sodobni slušni aparati lahko vključujejo usmerjene mikrofone, samodejno prilagajanje zvočnim okoljem, zmanjševanje šuma, povezavo s telefonom, aplikacijo za upravljanje, polnjenje, dodatne mikrofone in druge možnosti. Te funkcije so koristne samo takrat, ko rešujejo vaše konkretne težave.
Če največ težav opazite pri pogovorih v hrupu, je pomembna obdelava govora v zahtevnih zvočnih okoljih. Če veliko telefonirate, je pomembna povezljivost. Če želite preprosto uporabo, je včasih boljša manj zapletena rešitev z zanesljivimi osnovnimi nastavitvami. Dober slušni aparat ni nujno tisti z največ funkcijami, ampak tisti, ki ga boste redno uporabljali in vam bo v vsakdanjem življenju res pomagal.
Izbira se začne z ugotavljanjem stanja sluha. Pri zdravstveni obravnavi ima pomembno vlogo specialist otorinolaringolog, pri izbiri, nastavitvi in učenju uporabe pa slušni akustik. Če slušni aparat uveljavljate prek naročilnice, je pomembno, da razumete postopek in da imate dovolj časa za preizkus.
Pri prvem pogovoru ni pomemben samo avdiogram. Slušni akustik vas mora vprašati tudi, kje imate največ težav. Drugačne potrebe ima oseba, ki je večinoma doma v mirnem okolju, kot oseba, ki je veliko med ljudmi, v službi, na sestankih ali v hrupu. Šele ko se povežeta meritev sluha in vaš vsakdan, je mogoče izbrati smiselno obliko, tehnološko raven in način nastavitve.
Prvi dnevi s slušnim aparatom niso vedno popolnoma naravni. Zvoki, ki jih dolgo niste dobro slišali, so lahko na začetku nenavadni. Lastni glas lahko zveni drugače, slišni postanejo drobni zvoki v prostoru, hoja po tleh, šumenje papirja ali zvoki iz kuhinje.
To ne pomeni, da aparat ni primeren. Pogosto pomeni, da se slušni sistem in možgani ponovno navajajo na širši zvočni svet. Zato so pomembni postopno privajanje, redno nošenje in kontrolne nastavitve. Slušni aparat ni enkratni nakup, ampak proces prilagajanja.
Slušni aparat je vsak dan izpostavljen vlagi, znoju, prahu in ušesnemu maslu. Redno čiščenje je zato del uporabe, ne dodatna skrb. Posebej pomembno je, da so odprtine za zvok čiste, da je aparat ponoči primerno shranjen in da ga ne izpostavljate vodi ali visokim temperaturam.
Če se zvok nenadoma poslabša, aparat ni nujno pokvarjen. Pogost vzrok je zamašen filter, ušesno maslo, izpraznjena baterija, nepravilno nameščena kupola ali vlaga. Pri ponavljajočih se težavah je smiselno obiskati slušni center, kjer lahko aparat pregledajo in po potrebi očistijo, nastavijo ali servisirajo.
Pregled sluha je smiseln, ko pogosto prosite sogovornike, naj ponovijo povedano, težje razumete govor v hrupu, povečujete glasnost televizije ali imate občutek, da ljudje govorijo manj razločno kot prej. Prav tako je pregled priporočljiv, če se izogibate pogovorom, ker postajajo utrujajoči.
Nenadna izguba sluha, bolečina, izcedek iz ušesa, močan pritisk, vrtoglavica ali nenaden tinitus niso razlog za čakanje na običajno svetovanje o slušnih aparatih. V takih primerih je potreben zdravniški pregled.
Ne. Slušni aparat ne povrne naravnega sluha in ne odpravi poškodbe notranjega ušesa. Lahko pa izboljša zaznavanje zvokov in razumevanje govora, posebej če je pravilno izbran, nastavljen in ga redno uporabljate.
Ne. Manjši aparat je lahko bolj diskreten, vendar ima lahko manj prostora za upravljanje, baterijo in nekatere funkcije. Najboljša izbira je odvisna od izgube sluha, oblike ušesa, spretnosti pri rokovanju in vašega vsakdana.
Privajanje je različno. Nekateri se navadijo hitro, drugi potrebujejo več kontrolnih nastavitev in postopno podaljševanje nošenja. Pomembno je, da aparata ne uporabljate samo občasno, saj se možgani na zvok navajajo z redno uporabo.
To je odvisno od izvida sluha. Če je izguba sluha prisotna na obeh ušesih, uporaba dveh aparatov pogosto omogoča boljše zaznavanje smeri zvoka in bolj naravno poslušanje. Končno odločitev je treba sprejeti na podlagi meritve in preizkusa.
Če razmišljate o slušnem aparatu, je prvi korak razumeti svoj sluh in svoje vsakodnevne potrebe. V slušnih centrih Audiomed vam pomagamo izbrati, preizkusiti in prilagoditi slušni aparat tako, da bo uporaben v vašem resničnem življenju, ne samo na papirju.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.