Dober pogovor ni odvisen samo od tega, kako jasno nekdo govori, temveč tudi od tega, kako pozorno ga drugi posluša. Sluh nam omogoča, da zaznamo zvok, poslušanje pa zahteva zbranost, zanimanje in pripravljenost, da sogovornika resnično razumemo.
To je še posebej pomembno, kadar je v pogovoru prisotna izguba sluha. Slušni aparat lahko izboljša zaznavanje zvoka in govora, vendar uspešna komunikacija še vedno ostane skupno delo. Pomagajo mirnejše okolje, jasen govor, pogled proti sogovorniku in potrpežljivost na obeh straneh.
Slišanje je zaznavanje zvoka. Poslušanje je zavestno usmerjanje pozornosti v to, kar nekdo govori, kako to pove in kaj želi sporočiti. Zato lahko oseba dobro sliši, pa vseeno ne posluša zbrano. Lahko pa ima oseba izgubo sluha in se kljub temu zelo trudi razumeti pogovor.
Pri poslušanju sodelujejo ušesa, možgani, oči in odnos do sogovornika. Besede pogosto razumemo tudi s pomočjo izraza na obrazu, gibanja ustnic, kretenj, drže telesa in konteksta pogovora. Če med pogovorom gledamo v telefon, razmišljamo o odgovoru ali se odzivamo samo na posamezne besede, sogovornika ne poslušamo v celoti.
Dober poslušalec ne čaka samo na priložnost, da pove svoje mnenje. Najprej poskuša razumeti, kaj je bilo povedano. Šele nato odgovori.
Ko človek začuti, da ga poslušamo, je pogovor mirnejši in bolj spoštljiv. Sogovornik lažje pove, kaj misli, mi pa imamo manj možnosti, da bi ga narobe razumeli. Dobro poslušanje zato ne pomaga samo pri izmenjavi informacij, temveč tudi pri odnosih.
Pri izgubi sluha se lahko nesporazumi pojavijo hitreje. Oseba lahko sliši glas, vendar težje razume posamezne besede, še posebej v hrupu, pri hitrem govoru ali v skupini. Takrat se težava pogosto napačno razume kot nezbranost, zamišljenost ali nezanimanje.
Zato je pomembno, da pogovor ne postane iskanje krivca. Če nekdo ne razume, ni nujno, da ne posluša. In če nekdo sliši, ni nujno, da je razumel. Dober pogovor nastane takrat, ko se oba sogovornika prilagodita drug drugemu.
Prisotnost v pogovoru se začne z osnovno pozornostjo. To pomeni, da sogovorniku namenimo pogled, zmanjšamo motnje in mu pustimo dovolj časa, da pove misel do konca. Očesni stik ne pomeni strmenja, temveč naravno spremljanje obraza, izraza in odziva druge osebe.
Pomaga tudi, da ne prekinjamo prehitro. Veliko nesporazumov nastane zato, ker začnemo odgovarjati, še preden smo zares razumeli vprašanje ali misel. Dober poslušalec zna počakati, povzeti bistvo in po potrebi vprašati za pojasnilo.
V vsakdanjem pogovoru je to lahko zelo preprosto. Namesto da takoj odgovorimo, lahko najprej preverimo, ali smo sogovornika pravilno razumeli. Takšna navada ne upočasni pogovora, ampak ga pogosto naredi jasnejšega.
Če se pogovarjate z osebo, ki ima izgubo sluha, je pomembno, da govorite jasno in naravno. Kričanje običajno ne pomaga, ker lahko popači govor in naredi pogovor neprijeten. Bolje je govoriti nekoliko počasneje, z jasnejšimi premori in brez pretiranega poudarjanja ustnic.
Pomembno je tudi, da ste obrnjeni proti sogovorniku. Ne govorite iz druge sobe, med hojo stran ali z zakritimi usti. Oseba z izgubo sluha si pri razumevanju pogosto pomaga z obrazno mimiko, gibanjem ustnic in drugimi vidnimi znaki. Če obraza ne vidi, izgubi pomemben del informacij.
Hrup v ozadju lahko pogovor močno oteži. Televizija, radio, glasna glasba, promet ali več ljudi, ki govorijo hkrati, lahko prekrijejo govor. Če je mogoče, se prestavite v mirnejši prostor ali zmanjšajte hrup. V skupini pomaga, da govori ena oseba naenkrat in da se ob spremembi teme to jasno nakaže.
Če sogovornik ne razume, ni vedno najbolje ponavljati istega stavka na enak način. Pogosto bolj pomaga, da misel poveste z drugimi besedami. Pri pomembnih podatkih, kot so ura, naslov, telefonska številka ali navodila, je koristno preveriti razumevanje ali informacijo zapisati.
Tudi oseba z izgubo sluha lahko veliko prispeva k boljšemu pogovoru. Pomaga, če pove, kaj ji ustreza. Nekdo potrebuje počasnejši govor, drugi boljšo osvetlitev obraza, tretji mirnejši prostor ali ponovitev samo zadnjega dela stavka.
Ni treba prikimavati, kadar sporočila niste razumeli. To pogosto vodi v večji nesporazum pozneje v pogovoru. Bolje je jasno povedati, kateri del je manjkal. Na primer, lahko prosite, naj sogovornik ponovi ime, številko ali zadnji stavek, namesto da ponovi celoten pogovor od začetka.
Pri uporabi slušnega aparata je pomembno tudi, da so pričakovanja realna. Slušni aparat pomaga pri zaznavanju zvoka in razumevanju govora, vendar ne odstrani vseh zahtevnih okoliščin. Hrupno okolje, utrujenost, več sogovornikov in oddaljen govor so lahko še vedno naporni. Zato so dobre komunikacijske navade pomembne tudi takrat, ko je slušni aparat pravilno prilagojen.
Dobro poslušanje se razvija z vajo. Za začetek je dovolj, da si pri enem pogovoru na dan zavestno vzamete nekaj trenutkov več za sogovornika. Odložite telefon, ga poglejte, pustite mu dokončati misel in šele nato odgovorite.
Lahko se vprašate, ali ste razumeli bistvo ali ste samo čakali na svojo priložnost za govor. To preprosto vprašanje pogosto spremeni kakovost pogovora. Poslušanje ni pasivno. Je aktivna odločitev, da sogovorniku namenimo dovolj pozornosti.
Ne. Dober sluh pomeni, da zvoke dobro zaznavamo, dobro poslušanje pa pomeni, da smo zbrani, pozorni in pripravljeni razumeti sogovornika. Oboje lahko vpliva na kakovost pogovora, vendar nista ista stvar.
Kričanje lahko popači govor in pogovor naredi neprijeten. Običajno je bolje govoriti jasno, naravno, nekoliko počasneje in obrnjeno proti sogovorniku.
Povejte, kateri del ste preslišali ali slabše razumeli. Namesto splošnega “kaj” je pogosto bolj koristno vprašati po določeni besedi, številki, imenu ali zadnjem delu stavka.
Slušni aparat lahko bistveno pomaga, vendar sam ne reši vseh komunikacijskih izzivov. Hrup, razdalja, hiter govor in več sogovornikov hkrati lahko še vedno otežijo razumevanje.
Najpomembneje je, da govorijo jasno, potrpežljivo in obrnjeni proti osebi. Pomaga tudi, da zmanjšajo hrup v ozadju, ne govorijo vsi hkrati in pomembne informacije po potrebi ponovijo ali zapišejo.
Če pogosto prosite ljudi, naj ponovijo povedano, težje sledite pogovorom v hrupu ali imate občutek, da drugi govorijo nerazločno, je smiseln test sluha. Tako lažje ugotovite, ali je težava v poslušanju, okoliščinah pogovora ali v spremembi sluha.
V slušnih centrih Audiomed vam lahko pomagamo preveriti sluh, razumeti vaše poslušalne težave in izbrati rešitev, ki podpira boljše vsakdanje pogovore. Slušni akustik vam lahko svetuje tudi, kako uporabljati slušni aparat v različnih zvočnih okoljih in kako si komunikacijo olajšati v praksi.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.