Poslušanje je pomemben del učenja. Z njim sledite razlagi, sodelujete v pogovoru, spoznavate pravilno izgovarjavo in pridobivate informacije iz predavanj, zvočnih knjig ali drugih posnetkov. Vendar to še ne pomeni, da pripadate posebnemu »slušnemu tipu učenca«.
Ljudje imajo različne navade in preference, vendar se praviloma ne učimo samo na en način. Uspešnost je bolj odvisna od vrste snovi, predhodnega znanja, pozornosti in načina, kako informacije obdelate ter pozneje prikličete iz spomina.
Zamisel o vizualnih, slušnih, motoričnih in drugih učnih tipih je zelo razširjena. Po tej razlagi naj bi se vsak človek najbolje učil takrat, ko je snov predstavljena v njegovi najljubši obliki.
Raziskave takšne stroge delitve ne potrjujejo. Lahko vam je poslušanje prijetnejše od branja, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da si boste slišano tudi bolje zapomnili. Prav tako učenec, ki rad uporablja slike, ne bo nujno razumel slovnice ali glasbene izgovarjave samo s pomočjo slik.
Oznake, kot je »slušni učenec«, so lahko celo omejujoče. Učenec lahko začne verjeti, da se iz knjig, grafov ali praktičnih nalog ne more uspešno učiti. Veliko koristneje je preizkusiti različne pristope in preveriti, po kateri metodi znanje resnično razumete, si ga zapomnite in ga znate uporabiti.
Poslušanje je zelo primerno za učenje jezikov, izgovarjave, glasbe in drugih vsebin, pri katerih je pomemben sam zvok. Govorjena razlaga lahko z intonacijo, poudarki in primeri olajša tudi razumevanje zahtevnejše teme.
Zvočne knjige, predavanja in izobraževalne oddaje omogočajo dostop do znanja ljudem, ki težko berejo daljša besedila ali jim zvočna oblika pomaga ohranjati zanimanje. Pogovor z učiteljem ali drugimi učenci pa omogoča, da takoj zastavite vprašanje, preverite svoje razumevanje in slišite drugačne razlage.
Poslušanje ni najboljša samostojna izbira za vsako vsebino. Zemljevide, grafe, geometrijske oblike, zapis enačb ali črkovanje besed boste praviloma lažje razumeli ob ustreznem vizualnem prikazu. Metodo učenja je zato smiselno prilagoditi snovi, ne domnevnemu učnemu tipu.
Pred začetkom si zastavite vprašanje, na katero želite dobiti odgovor. Pri daljšem predavanju lahko najprej pregledate naslov, opis in glavne teme. Tako boste lažje prepoznali pomembne informacije in jih povezali s tem, kar že veste.
Brez jasnega cilja lahko posnetek poslušate precej pasivno. Vsebina se vam bo morda zdela znana, vendar je pozneje ne boste znali samostojno obnoviti.
Po krajšem delu predavanja ali zvočnega posnetka naredite premor. Ne da bi ponovno poslušali vsebino, poskusite povedati ali zapisati njeno glavno sporočilo.
Takšno priklicevanje informacij je zahtevnejše od ponovnega poslušanja, vendar vam pokaže, kaj ste si res zapomnili. Če bistva ne morete obnoviti, poslušajte posamezni del še enkrat in preverite, kaj ste prvič spregledali.
Ko neko vsebino sami razložite, morate prepoznati povezave med posameznimi informacijami. Pri tem lahko hitro opazite, da določen izraz uporabljate, ne da bi zares razumeli njegov pomen.
Razlago lahko poveste na glas, jo posnamete ali jo predstavite drugi osebi. Pomembno je, da ne ponavljate samo izvirnih stavkov, temveč vsebino smiselno preoblikujete.
Med poslušanjem si zapisujte ključne pojme, vprašanja in povezave, ne pa vsakega izgovorjenega stavka. Pri zahtevnejših vsebinah lahko dodate skico, časovni trak, graf ali miselni vzorec.
Kombinacija govora, besedila in ustreznih prikazov lahko pomaga pri razumevanju, kadar ima vsaka oblika gradiva jasen namen. Prevelika količina informacij pa lahko pozornost tudi razprši, zato naj bodo zapiski kratki in pregledni.
Večkratno poslušanje lahko ustvari občutek, da snov dobro poznate, ker so vam stavki postali domači. Pravi preizkus znanja je, ali lahko vsebino obnovite brez posnetka.
Zastavite si vprašanja, rešite nalogo ali poskusite pojasniti, kako bi naučeno uporabili v novem primeru. Šele nato preverite gradivo in dopolnite manjkajoče informacije.
Namesto večkratnega poslušanja v enem dnevu se k vsebini vrnite po določenem premoru. Pred ponovnim predvajanjem najprej poskusite priklicati, česa se še spomnite.
Več krajših ponovitev, razporejenih skozi daljše obdobje, praviloma bolje podpira dolgoročno pomnjenje kot eno samo dolgo učenje tik pred preverjanjem znanja.
Odgovor je odvisen od naloge, glasbe in posameznika. Glasba vam lahko izboljša razpoloženje ali prekrije nekatere moteče zvoke, vendar prijetnejše učenje ni vedno tudi učinkovitejše.
Besedilo pesmi lahko moti predvsem pri branju, pisanju in učenju jezikov, ker glas in učna vsebina tekmujeta za pozornost. Pri zahtevnih nalogah je pogosto primernejša tišina. Mirna instrumentalna glasba je lahko manj moteča, vendar tudi zanjo ni mogoče splošno trditi, da izboljšuje učenje.
Najboljši preizkus ni občutek med učenjem, temveč količina znanja, ki jo pozneje pravilno prikličete in uporabite.
Zvočna vsebina je priročna med sprehodom, vožnjo z javnim prevozom ali opravljanjem preprostih vsakodnevnih nalog. Takšno poslušanje je lahko koristno za ponavljanje že znane snovi.
Nova ali zahtevna vsebina navadno potrebuje več zbrane pozornosti. Ko hkrati rešujete drugo miselno zahtevno nalogo, lahko pomembne informacije preslišite, ne da bi to takoj opazili.
Posnetkov ne poslušajte med dejavnostmi, pri katerih morate zaradi varnosti spremljati okolico. Pri uporabi slušalk naj bo glasnost zmerna, ob daljšem poslušanju pa naredite premore. Tveganje za poškodbo sluha je odvisno tako od glasnosti kot od trajanja izpostavljenosti.
Razumevanje govora ni odvisno samo od pozornosti. Otežijo ga lahko hrup v prostoru, oddaljenost govorca, odmev, hitro govorjenje ali več ljudi, ki govorijo hkrati. Takšni pogoji so še posebej zahtevni za osebe z izgubo sluha.
V učilnici pomagajo jasen govor, dobro osvetljen obraz govorca, manj hrupa, ustrezno mesto sedenja in dopolnitev ustnih navodil s pisnimi ali vizualnimi informacijami. Otroku z znano izgubo sluha je treba omogočiti tudi uporabo predpisanih slušnih pripomočkov in drugih prilagoditev.
Težave z učenjem ali zbranostjo same po sebi ne pomenijo, da ima otrok izgubo sluha. Preverjanje sluha pa je smiselno, kadar pogosto ne sledi ustnim navodilom, redno prosi za ponovitev, močno povečuje glasnost naprav ali ima težave z razvojem govora. Tudi odrasli naj bodo pozorni, če pogosto preslišijo dele pogovora ali težko razumejo govor v hrupnem okolju.
Ljudje imajo različne preference, vendar ni dovolj dokazov, da bi vsak pripadal enemu fiksnemu učnemu tipu. Učinkoviteje je izbrati metodo glede na snov in preveriti, koliko ste se z njo dejansko naučili.
Nobena oblika ni vedno boljša. Poslušanje je posebej koristno za izgovarjavo, govorjene razlage in pogovor, medtem ko besedilo omogoča počasnejši pregled, označevanje in natančno vračanje k posameznim delom.
Nekaterim lahko kombinacija pomaga pri sledenju besedilu, izgovarjavi ali dostopnosti. Pri drugih lahko podvajanje istih informacij moti pozornost. Koristnost preverite tako, da po učenju poskusite vsebino obnoviti brez gradiva.
Lahko pomaga, če s svojimi besedami pojasnjujete pomen in povezave med informacijami. Samo glasno prebiranje brez razmišljanja pa še ne zagotavlja boljšega razumevanja ali pomnjenja.
Preverjanje je smiselno, kadar se poleg težav pri učenju pojavljajo pogosto preslišanje navodil, prošnje za ponavljanje, težko razumevanje govora v hrupu, neobičajno visoka glasnost naprav ali težave z razvojem govora.
Če vi ali vaš otrok pogosto težko sledite govorjeni razlagi, preslišite navodila ali potrebujete veliko ponavljanja, lahko v slušnem centru Audiomed preverimo sluh in pojasnimo rezultate meritve. Tako boste lažje ugotovili, ali težave izvirajo iz sluha ali je treba vzroke iskati drugje.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.