Zakaj se ljudje z izgubo sluha začnejo umikati iz družbe?
”Ne, danes ne bom prišel.” Stavek, ki ga družina ali prijatelji pogosto slišijo, ne da bi mu namenili posebno pozornost.
Morda pomislijo, da je človek utrujen, da ima druge načrte ali pa mu preprosto ni do druženja. Toda včasih se v ozadju skriva nekaj drugega.
Izguba sluha ne vpliva le na to, koliko slišimo. Vpliva tudi na to, kako se počutimo med ljudmi, kako samozavestno sodelujemo v pogovorih in kako povezani ostajamo s svetom okoli sebe. Največkrat se to ne zgodi čez noč. Težave se prikradejo počasi, skoraj neopazno. Najprej kakšna preslišana beseda, nato stavek ali dva. Sčasoma pa človek ugotovi, da mu določene situacije niso več tako prijetne kot nekoč.
Ko druženje ni več sproščeno
Predstavljajte si družinsko kosilo. Za mizo sedi več generacij, vsi govorijo hkrati, nekdo pripoveduje zgodbo, otroci se smejijo, v ozadju igra radio. Nekdo na drugem koncu mize postavi vprašanje. Vsi se zasmejejo. Vi pa niste povsem prepričani, kaj je bilo rečeno. Takšni trenutki so lahko sprva redki. Potem se začnejo ponavljati. Marsikdo se znajde v situaciji, ko se nasmehne skupaj z drugimi, čeprav ni slišal celotnega pogovora. Ne zato, ker ga ne bi zanimalo, ampak zato, ker je lažje prikimati kot že tretjič prositi za ponovitev. Sčasoma druženje, ki je bilo nekoč sproščeno in prijetno, postane naporno.
''Saj slišim, samo ne razumem.''
To je eden najpogostejših stavkov ljudi, ki se soočajo z izgubo sluha. Velikokrat težava ni v tem, da zvokov ne bi slišali. Slišijo jih, vendar težje razumejo govor. Še posebej:
- v hrupnem okolju,
- kadar govori več oseb hkrati,
- med družinskimi srečanji,
- v restavracijah in kavarnah,
- po telefonu.
Prav zato marsikdo dolgo verjame, da je s sluhom vse v redu. V resnici pa možgani opravljajo vedno več dela. Iz posameznih besed skušajo sestaviti pomen celotnega pogovora in zapolniti dele, ki so ostali preslišani. Mnogi ljudje zato opisujejo, da so po druženju preprosto izčrpani. Ne zato, ker jim ne bi bilo prijetno med ljudmi, ampak zato, ker so se ves čas trudili slediti pogovoru.
Ko bližnji mislijo, da vam ni več do druženja
Ko se človek začne umikati, okolica pogosto ne pomisli na sluh. »Včasih je bil veliko bolj družaben.«, »Zadnje čase nikamor ne gre.«, »Vedno najde izgovor, da ostane doma.«. To so stavki, ki jih svojci pogosto izrečejo zaskrbljeno, ne da bi vedeli, kaj se v resnici dogaja. Če pogovor postane naporen in poln ugibanja, druženje ne prinaša več enakega veselja kot nekoč. Zato se nekateri ljudje začnejo izogibati situacijam, kjer bi morali nenehno loviti besede in ugibati pomen povedanega. Pogosteje zavrnejo:
- večja družinska srečanja,
- praznovanja,
- druženja v restavracijah,
- kulturne prireditve,
- aktivnosti v večjih skupinah.
Ne zato, ker jih ljudje ne bi zanimali. Ravno nasprotno. Pogosto jim je žal, da ne morejo več sodelovati tako sproščeno kot nekoč.
Nerodne situacije, ki jih drugi ne opazijo
Večina ljudi se je že znašla v trenutku, ko je nekaj narobe razumela. A pri izgubi sluha se to lahko začne dogajati pogosteje. Nekdo vas nekaj vpraša, vi pa odgovorite nekaj povsem drugega. Po telefonu narobe razumete uro dogovora. Pri pogovoru preslišite pomemben del stavka in si preostanek razložite po svoje. Takšne situacije so običajno majhne, vendar se sčasoma kopičijo. Nekateri ljudje zato začnejo manj govoriti, več poslušati in se postopoma umikati v ozadje. Ne zato, ker bi izgubili samozavest čez noč, ampak zato, ker želijo preprečiti nove neprijetne trenutke.
Majhne spremembe, ki jih ni dobro prezreti
Včasih ljudje izgubo sluha opazijo šele, ko jih na to opozorijo bližnji. Znaki, na katere je dobro biti pozoren:
- pogosto prosite sogovornike, naj ponovijo povedano,
- težje razumete govor v hrupu,
- televizijo poslušate glasneje kot drugi,
- ljudje vas opozarjajo, da ne slišite dobro,
- vedno pogosteje se umikate iz pogovorov ali druženj.
Če pri sebi prepoznate katerega od teh znakov, je smiselno preveriti sluh. Tudi kadar se vam zdi, da težave še niso velike.
Pogovor nas povezuje
Najlepši trenutki v življenju so pogosto povezani s pogovorom. Smeh ob družinski mizi. Zgodbe prijateljev. Vprašanja vnukov. Klepet ob kavi. Kratki pogovori, ki se nam zdijo samoumevni, dokler ne postanejo težji. Zato izguba sluha ni le vprašanje tega, koliko slišimo. Pogosto vpliva tudi na odnose, druženje in občutek povezanosti z ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Dobra novica je, da se s težavami sluha ni treba sprijazniti. Pravočasno ukrepanje lahko pomaga ohraniti tisto, kar je v življenju najdragocenejše – stik z ljudmi okoli nas. Ker nihče ne bi smel zamuditi pogovora, zgodbe ali iskrenega smeha samo zato, ker ga ne sliši več tako dobro kot nekoč.