Zakaj je pomembno, da spremljamo spremembe vida in sluha?
Izguba sluha in vida povečuje tveganje za demenco, še posebej pri starejših ljudeh.
S staranjem naši čuti, kot sta sluh in vid, postanejo bolj ranljivi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) približno 466 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi izgube sluha, ta številka pa naj bi do leta 2050 narasla na 900 milijonov. Nedavne raziskave so pokazale, da izguba teh čutov ne vpliva samo na naše zaznavanje okolice, ampak ima tudi dolgoročne posledice za naše zdravje, predvsem v povezavi z demenco. Raziskava Lancetove komisije za demenco (2020) je pokazala, da izguba sluha v srednjih letih povečuje tveganje za razvoj demence za 30–40 %. Poleg tega pa je pomembno, da ne pozabimo tudi na težave z vidom, ki prav tako pomembno vplivajo na naše duševno zdravje.
Ob tem je raziskava Journal of the American Geriatrics Society (2015) poudarila, da kombinacija izgube sluha in vida povečuje tveganje za kognitivne motnje za kar 200 % v primerjavi z ljudmi, ki nimajo težav z obema čutoma. Čeprav je izguba vida že dolgo povezana z večjim tveganjem za demenco, pa so tudi težave s sluhom postale ključni dejavnik tveganja, ki ga mnogi še vedno prezrejo.
Izguba sluha in tveganje za demenco
Izguba sluha je vse pogostejša težava, še posebej pri starejših ljudeh. Raziskave so pokazale, da je izguba sluha, če ni ustrezno zdravljena, tesno povezana z večjim tveganjem za razvoj demence. Ključni rezultati raziskav vključujejo:
● Ljudje z izgubo sluha imajo večje tveganje za razvoj demence. Raziskave so pokazale, da je izguba sluha povezana z 30-40 % večjim tveganjem za razvoj kognitivnih motenj in demence. Kadar ni ustreznega zdravljenja izgube sluha, to lahko pospeši kognitivni upad.
● Ko pride do izgube sluha, se možgani soočajo z zmanjšano stimulacijo iz okolja, kar lahko povzroči, da začnejo možgani izgubljati povezave med nevroni. Ta proces, je običajno prisoten pri izgubi sluha, kar vodi v upad kognitivnih funkcij, kot so spomin, razmišljanje in odločanje.
● Tisti, ki imajo težave s sluhom, so pogosto manj vključeni v socialne aktivnosti. To lahko povzroči socialno izolacijo in osamljenost, kar prav tako povečuje tveganje za demenco.
Povezava med izgubo vida in sluha – dvojno tveganje za demenco
Izguba sluha in vida imata nekaj skupnih dejavnikov tveganja, vendar je pomembno poudariti, da imata tudi vsak posebej svoj vpliv na zdravje možganov. Medtem ko sta oba čuta ključna za normalno funkcioniranje, njuna izguba ne le da omejuje naše zaznavanje okolice, ampak ima tudi dolgoročne posledice za naše duševno zdravje.
1. Spremembe v možganih: Oči in ušesa so neposredno povezana z našimi možgani. Ko pride do izgube sluha, možgani niso več stimulirani z zvoki in govorom iz okolice, kar lahko vodi do sprememb v možganskih strukturah, ki povečajo tveganje za demenco. Podobno tudi težave z vidom povzročijo zmanjšano stimulacijo možganov, kar prav tako lahko poveča tveganje za kognitivni upad.
2. Kognitivno breme: Kadar izgubimo sluh, moramo za opravljanje vsakodnevnih nalog vložiti več mentalne energije. To pomeni, da možgani porabijo več virov za opravljanje osnovnih nalog, kot je razumevanje govora ali sledenje pogovorom, kar zmanjša razpoložljive kapacitete za kompleksnejše miselne procese, kot sta pomnjenje in razmišljanje.
3. Socialna izolacija: Če imamo težave s sluhom, se lahko začnemo izogibati družbenim stikom, saj lahko komunikacija postane naporna in frustrirajoča. Ta socialna izolacija lahko povzroči osamljenost, ki pa je znan dejavnik tveganja za demenco. Tudi zmanjšana vključitev v družbene aktivnosti pomeni manj stimulacije za možgane, kar prav tako povečuje tveganje za kognitivne motnje.
Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje izgube sluha
Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje izgube sluha sta ključna za preprečevanje dolgotrajnih posledic, kot je demenca. Tisti, ki nosijo slušni aparat, lahko ohranijo boljšo mentalno kondicijo, saj izboljšano zaznavanje zvokov in govora spodbuja možgansko aktivnost. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki so pravočasno začeli uporabljati slušne aparate, kažejo manjše znake kognitivnega upada v primerjavi z ljudmi, ki niso zdravili izgube sluha.
Po raziskavah Johns Hopkins University je uporaba slušnih aparatov pomembno povezana z večjo ohranjenostjo kognitivnih funkcij. Ljudje, ki uporabljajo slušne aparate, imajo za 19 % manjše tveganje za razvoj demence v primerjavi z ljudmi, ki ne uporabljajo slušnih aparatov, kljub enaki stopnji izgube sluha.
Kaj lahko storimo?
Če opazimo, da nam začne upadati sluh, je priporočljivo, da obiščemo strokovnjaka za sluh. Zgodnje zdravljenje lahko prepreči resne posledice, kot so demenca in socialna izolacija. Tako kot redno preverjamo zdravje oči, bi morali enako pozornost nameniti zdravju naših ušes in sluha.
Poskrbite za zdravje svojih čutov, saj je to ključnega pomena za ohranjanje vašega duševnega zdravja in kakovosti življenja. Če opazite kakršne koli težave s sluhom, ne odlašajte in se oglasite v naših poslovalnicah.
