Slušni aparati: ključ do ohranitve spomina
Osamljenost in izguba sluha pospešujeta upad spomina, zgodnja skrb je ključna
Nova študija Univerze v Ženevi, ki je zajela več kot 33.000 starejših, je pokazala, da osamljenost občutno poslabša vpliv nezdravljene izgube sluha na upad spomina. Še posebej ranljivi so ljudje, ki so sicer družbeno aktivni, a se kljub temu počutijo osamljene. Pri tej skupini je bila izguba sluha povezana s hitrejšim upadom epizodičnega spomina – sposobnosti priklica osebnih dogodkov, spominov in izkušenj.
Kako izguba sluha vpliva na spomin
Do zdaj so raziskave pokazale, da lahko nezdravljena izguba sluha pospeši kognitivni upad, pogosto zaradi zmanjšane družbene interakcije in komunikacije. Ko manj komuniciramo, možgani prejemajo manj mentalne stimulacije, kar vodi v postopno zmanjšanje kognitivnih sposobnosti. Nova študija dodaja še druge dejavnike: večji napor pri poslušanju z okvarjenim sluhom, višje ravni stresa ter zmanjšano družbeno spodbudo. Skupaj ti dejavniki ogrožajo t. i. kognitivno rezervo – odpornost možganov proti staranju in upadu spomina.
Obsežna analiza več kot 33.000 ljudi
Raziskava je uporabila podatke iz Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe, velike longitudinalne študije ljudi, starih 50 let in več, iz več evropskih držav. Analizirali so več kot 33.000 udeležencev iz dvanajstih držav, osredotočili pa so se na nezdravljeno izgubo sluha. Tisti, ki so uporabljali slušne aparate, so bili izključeni, da bi lahko natančno preučili učinek nepopravljenega sluha na kognitivne sposobnosti.
Udeleženci so sami ocenili svoj sluh, izpolnili vprašalnike o socialnih stikih in občutku osamljenosti ter večkrat opravili standardizirane teste spomina. S tem so raziskovalci lahko natančno spremljali, kako se spomin spreminja skozi čas.
Štiri socialne skupine
Študija je udeležence razdelila v štiri skupine:
1. brez socialne izolacije in brez občutka osamljenosti (referenčna skupina)
2. brez socialne izolacije, a osamljeni
3. socialno izolirani, a ne osamljeni
4. socialno izolirani in osamljeni
Največji upad spomina so raziskovalci zaznali pri drugi skupini – tistih, ki so bili družbeno povezani, a so se kljub temu počutili osamljene. Pri tej skupini je izguba sluha močno pospešila upad epizodičnega spomina, zlasti pri priklicu osebnih življenjskih dogodkov, povezanih s časom, krajem in okoliščinami. Povezava med izgubo sluha in slabšanjem spomina je bila manj izrazita pri nalogah, ki merijo besedno tekočnost.
Zgodnja skrb za sluh je ključna
Študija jasno kaže, da je za ohranjanje kognitivnih sposobnosti nujno poskrbeti za sluh in hkrati spremljati občutke osamljenosti. Pri ljudeh, ki ostajajo družbeno aktivni, a se počutijo osamljene, lahko zdravljenje težav s sluhom okrepi družbeno vključenost in mentalno odpornost. Univerza v Ženevi opozarja, da že preprost ukrep, kot je uporaba slušnega aparata, lahko pomembno prispeva k ohranjanju spomina in preprečevanju hitrega kognitivnega upada.
Slušni aparat ni le pripomoček – je orodje za kakovostnejše življenje. Z zgodnjo intervencijo lahko posamezniki ohranijo spomin, ostanejo družbeno povezani in zmanjšajo tveganje za nadaljnje kognitivne težave. Če opazite težave s sluhom, jih ne ignorirajte. Skrb za sluh je ključni del ohranjanja kognitivnega zdravja. Osamljenost lahko pospeši upad spomina, vendar z zgodnjo intervencijo in ustreznimi pripomočki, kot je slušni aparat, lahko močno izboljšate kakovost svojega življenja in ohranite spomine, ki štejejo.