Razvoj sluha

Kremenčkovi so bili seveda izmišljeni prazgodovinski liki iz risank, toda ali ste vedeli, da nedavna študija nakazuje, da je sluh naših zgodnjih prednikov ki so živeli pred več kot dvema milijonoma leti, pri določenih frekvencah presegel naš?

Znanstveniki verjamejo, da so prvi ljudje slišali srednje frekvenčne zvoke bolje kot jih dandanes slišimo mi. Izjemna srednje frekvenčna ostrina sluha bi jim naj pomagala pri lažji komunikaciji med lovom na prostem.

Kako znanstveniki preučujejo sluh ljudi, ki so živeli pred več kot 2 milijonoma let?
Izkazalo se je, da so fosilne skeletne strukture ohranile anatomske lastnosti slušnega sistema, kar je raziskovalcem omogočilo natančno oceno slušne sposobnosti. Znanstveniki so preučevali fosilno lobanjo in kosti srednjega ušesa, nato pa rekonstruirali 3D računalniške modele in tako napovedali slušno sposobnost praljudi.

Potrebe po poslušanju in komunikaciji so bile takrat drugačne. V fosilih so odkrili anatomske razlike v zgradbi zunanjega in srednjega ušesa. Zunanji ušesni kanali so bili opazno krajši in širši, študija pa jih je opisala kot “bolj trobentasto” obliko. Bobnič je bil manjši, kosti srednjega ušesa pa so se razlikovale po velikosti v primerjavi s tistimi v ušesih sodobnega človeka.

Razlike v verigi koščic srednjega ušesa – tri kosti v srednjem ušesu, vsaka približno velika kot riževo zrno – prav tako kažejo, da se je sluh pračloveka razlikoval od našega. Dolžina polža – spiralne polžasto oblikovane kostne strukture v notranjem ušesu – je bila krajša. Raziskovalci verjamejo, da bi krajši polž poudaril zvoke srednje frekvence.

Te strukturne razlike kažejo, da so naši zgodnji predniki bolje slišali zvoke med 1000 in 3000 Hz.

Čeprav se zgodnji predniki niso sporazumevali na način, kot si danes predstavljamo jezik, je bila komunikacija še vedno zelo pomembna za preživetje. Znanstveniki verjamejo, da so bile zgodnje vokalizacije večinoma sestavljene iz samoglasnikov, z večjim poudarkom na glasovni komunikaciji kratkega dosega v odprtih naselbinah.

S spreminjanjem komunikacije se je spreminjal tudi naš slušni sistem.
Sčasoma so evolucijske spremembe ta poudarek srednje frekvence premaknile višje. Sodobni ljudje kažejo razširjeno pasovno širino slišnosti, ki vključuje tudi višje frekvence, katerim daje prednost. Sodobni človeški sluh je boljši tudi v širšem frekvenčnem območju (1–6 kHz).

Naše razširjeno frekvenčno območje (1–6 kHz) je potrebno, da lahko slišimo večine zvokov, katere uporabljamo v govornem jeziku. Visokofrekvenčni sluh je pomemben tudi za razumevanje ženskih glasov in glasov otrok, ki so običajno višji od moških.

Raziskovalci upajo, da bo primerjava anatomskih razlik v sluhu med zgodnjimi in sodobnimi ljudmi vodila do boljšega razumevanja, kako sta se razvijala komunikacija in jezik.