Izguba sluha sama po sebi ne določa, katero delo je za vas primerno in katero ni. Pomembnejše je, kako dobro lahko pri delu komunicirate, kako varno lahko opravljate naloge, kakšno je zvočno okolje in ali so na voljo razumne prilagoditve.
Zato vprašanje ni, katere službe so “za naglušne”. Boljše vprašanje je, kakšno delovno okolje vam omogoča, da uporabite svoje znanje, izkušnje in sposobnosti brez nepotrebnih komunikacijskih ovir.
Izguba sluha je pri vsakem posamezniku drugačna. Nekdo težje razume govor v hrupu, drugi ima težave pri telefonskih pogovorih, tretji se zanaša na branje z ustnic, pisno komunikacijo ali slušne aparate. Tudi dve osebi s podobno stopnjo izgube sluha lahko pri delu potrebujeta zelo različne prilagoditve.
Zato ni smiselno razmišljati samo o seznamu poklicev. Veliko pomembnejše je, katere naloge delo vključuje. Delo z veliko nepredvidenimi klici, sestanki v hrupu, varnostnimi opozorili ali skupinskim delom v odprtem prostoru je lahko zahtevnejše. Delo, pri katerem so navodila jasna, komunikacija dobro organizirana in okolje manj hrupno, je pogosto lažje obvladljivo.
Pri izbiri dela je dobro razmisliti, kako poteka komunikacija. Ali se večina dogovorov opravi ustno, po telefonu, prek videoklicev ali pisno? Ali so navodila jasna in zapisana? Ali se od zaposlenega pričakuje hitro odzivanje v hrupnem okolju? Ali lahko sodelavci govorijo obrnjeni proti vam, uporabljajo jasen govor in po potrebi povzamejo pomembne dogovore?
Dobra komunikacija ne pomeni, da se mora oseba z izgubo sluha ves čas prilagajati drugim. Pomeni, da je delovno okolje organizirano tako, da so pomembne informacije dostopne, razumljive in preverljive.
Hrupno delovno okolje je lahko naporno tudi za ljudi brez izgube sluha. Pri izgubi sluha pa hrup pogosto dodatno oteži razumevanje govora, poveča napor pri poslušanju in lahko vodi v utrujenost. To se lahko pozna pri koncentraciji, samozavesti in občutku varnosti.
Če je delo povezano s stroji, prometom, glasno glasbo, proizvodnjo ali večjim številom ljudi v istem prostoru, je pomembno preveriti, kako je urejena zaščita sluha. Slušni aparat ni nadomestilo za zaščito sluha v nevarno hrupnem okolju. V takšnih primerih je treba upoštevati pravila varnosti in zdravja pri delu ter se posvetovati s strokovnjaki.
Pri nekaterih delih je sluh pomemben za varnost. To velja tam, kjer so prisotna zvočna opozorila, vozila, stroji, alarmi ali situacije, v katerih se mora zaposleni hitro odzvati na opozorilo sodelavca. To ne pomeni, da oseba z izgubo sluha takšnega dela ne more opravljati, pomeni pa, da je treba varnostne zahteve oceniti zelo konkretno.
Včasih je rešitev vizualni alarm, vibracijsko opozorilo, drugačna razporeditev delovnega mesta, boljši pregled nad okolico ali jasnejši protokol ob nevarnosti. Ključno je, da se tveganja ne spregleda in da se ne pričakuje, da bo zaposleni težavo reševal sam.
Veliko del je mogoče uspešno opravljati z izgubo sluha, če so naloge, okolje in komunikacija dobro usklajeni. Pogosto so primerna dela, kjer je veliko pisne komunikacije, načrtovanja, samostojnega dela, digitalnih orodij, oblikovanja, analize, administracije, svetovanja, programiranja, urejanja vsebin ali strokovnega dela z jasno določenimi postopki.
To pa ne pomeni, da so za osebe z izgubo sluha primerna samo pisarniška ali računalniška dela. Tudi delo v zdravstvu, izobraževanju, prodaji, logistiki, obrti, proizvodnji ali storitvah je lahko izvedljivo, kadar so naloge realno ocenjene in so ovire primerno rešene.
Najboljše izhodišče je zato vedno posameznik. Pomembni so izobrazba, izkušnje, osebne spretnosti, stopnja izgube sluha, način komunikacije, zdravstveno stanje in pripravljenost delovnega okolja na prilagoditve.
Prilagoditve pri delu niso nujno velike ali zapletene. Pogosto pomagajo že jasna pisna navodila, povzetki sestankov, uporaba elektronske pošte ali klepeta, boljši sedežni red na sestankih, manj hrupen prostor za pogovore, dobra osvetlitev obraza sogovornika in dogovor, da se pomembnih informacij ne sporoča mimogrede iz drugega prostora.
Pri videoklicih so lahko koristni podnapisi, zapisniki, deljenje gradiv vnaprej in možnost, da sogovorniki govorijo eden za drugim. Pri delu s strankami lahko pomaga jasen način naročanja, pisno potrjevanje dogovorov in možnost uporabe digitalnih kanalov.
Pri nekaterih osebah pomembno pomagajo tudi slušni aparati, dodatni mikrofoni, povezava s telefonom ali računalnikom ter druge podporne rešitve. Katera rešitev je smiselna, je odvisno od stopnje izgube sluha, delovnih nalog in okolja.
Če pri delu pogosto preslišite navodila, težko sledite sestankom, se izogibate telefonskim pogovorom ali po koncu delovnega dne čutite izrazito utrujenost zaradi poslušanja, je smiselno preveriti sluh. Enako velja, če vas sodelavci pogosto opozarjajo, da sprašujete za ponovitev, ali če opazite, da v hrupu razumete bistveno slabše kot prej.
Test sluha ne pomeni, da se morate takoj odločiti za slušni aparat. Pomeni, da dobite jasnejšo sliko o svojem sluhu in o tem, katere rešitve bi vam lahko pomagale. Pri delu je to še posebej pomembno, ker komunikacijske težave pogosto vplivajo na samozavest, učinkovitost in odnose s sodelavci.
Ne. Tišje okolje je lahko lažje, vendar ni edina možnost. Pomembno je, katere naloge opravljate, kako poteka komunikacija, kakšna so varnostna tveganja in ali so možne prilagoditve.
To je odvisno od delovnega mesta, vaših potreb in pravnega položaja. Če za varno in kakovostno delo potrebujete prilagoditve, je običajno koristno, da se o njih pogovorite na jasen in konkreten način. Pri občutljivih primerih je smiselno poiskati strokovni ali pravni nasvet.
Pogosto pomagajo pisna navodila, povzetki sestankov, podnapisi pri videoklicih, manj hrupen prostor za pogovor, boljša osvetlitev, jasen sedežni red in uporaba digitalnih komunikacijskih orodij.
Slušni aparat lahko pomaga pri razumevanju govora in boljši orientaciji v zvoku, vendar ne odpravi vseh težav v hrupu. V nevarno hrupnih okoljih je še vedno potrebna ustrezna zaščita sluha.
Tveganje je večje, kadar so pomembni zvočni alarmi, opozorila sodelavcev, promet, stroji ali hitro odzivanje na nevarnost. Takrat je treba preveriti, ali so možna vizualna, vibracijska ali organizacijska nadomestila.
Če pri delu opažate, da težje sledite pogovorom, sestankom ali navodilom, vam lahko v slušnem centru Audiomed pomagamo s testom sluha in svetovanjem glede rešitev za vaše vsakodnevne slušne situacije. Skupaj lahko preverimo, ali bi vam pri delu koristil slušni aparat, dodatna povezljivost ali drugačen način poslušanja v zahtevnejših okoljih.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.