Preprečimo izgubo sluha zaradi hrupa
Hrup je tih sovražnik sluha. Preveri, kako se lahko zaščitiš.
Ste vedeli, da je hrup eden najpogostejših in hkrati najbolj preprečljivih vzrokov za izgubo sluha? Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da je več kot milijarda mladih po svetu izpostavljenih nevarnim ravnem hrupa zaradi glasne glasbe, prometa in hrupnih dejavnosti. Tudi v Evropi je stanje podobno – raziskave kažejo, da je približno 20 % odraslih izpostavljenih hrupu na delovnem mestu, ki lahko dolgoročno poškoduje sluh.
V Sloveniji se s problemom ukvarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki opozarja na tveganja dolgotrajne izpostavljenosti hrupu v industriji, prometu in prostem času.
Oktober je zato razglašen za mesec zaščite sluha, ki nas opominja, kako pomembno je ohranjati zdravje ušes in preprečevati trajne poškodbe.
Kaj je izguba sluha zaradi hrupa?
Izguba sluha zaradi hrupa (ang. Noise-Induced Hearing Loss – NIHL) je takoj za staranjem drugi najpogostejši vzrok za izgubo sluha. Do nje pride, ko močan ali dolgotrajen hrup poškoduje dlačnice v notranjem ušesu, ki so ključne za zaznavanje zvoka.
Okvara se lahko zgodi:
● nenadoma – zaradi enkratnega močnega zvoka, kot so ognjemeti, petarde ali streli,
● postopoma – zaradi dolgotrajne izpostavljenosti glasnim okoljem, kot so prometna križišča, gradbišča, koncerti ali glasna glasba prek slušalk.
Problem NIHL je, da je poškodba pogosto trajna in nepovratna. Dobra stran pa je, da jo lahko s preventivo skoraj povsem preprečimo.
Kako lahko v Sloveniji in EU zaščitimo svoj sluh?
1. Uporabljajmo zaščito za sluh
Pri delu v hrupnem okolju (tovarne, gradbišča, delavnice) zakonodaja EU in tudi slovenska zakonodaja o varnosti pri delu predpisujeta uporabo zaščitnih sredstev, kot so čepki za ušesa ali zaščitne slušalke. Uporabni so tudi pri vsakdanjih dejavnostih:
● pri uporabi električnega orodja,
● pri košnji trate,
● na športnih prireditvah, koncertih, festivalih,
● pri vožnji z motorjem.
Na voljo so preprosti čepki, vse pogosteje pa tudi naprednejše rešitve, ki hrup samodejno zadušijo, hkrati pa omogočajo normalno komunikacijo in poslušanje glasbe na varni ravni.
2. Spremljajmo raven hrupa okoli sebe
Tudi v vsakdanjem življenju se lahko naučimo prepoznavati nevarne ravni hrupa.
● Uporabimo merilnike hrupa: obstajajo brezplačne aplikacije za telefone, ki nam pokažejo, ali je okolica varna za sluh. Vse, kar presega 85 dB (npr. hrup prometa na avtocesti), je potencialno nevarno, če smo izpostavljeni dlje časa.
● Orientirajmo se po tabelah ravni hrupa: npr. normalni pogovor je okoli 60 dB, kosilnica 90 dB, rock koncert ali nočni klub pa presega 100 dB.
3. Vpeljimo preproste navade
Veliko lahko naredimo že sami:
● izogibajmo se glasnim lokalom in diskotekam ali v njih preživimo manj časa,
● znižajmo glasnost televizije in glasbe,
● omejimo uporabo slušalk, predvsem poslušanje pri najvišji glasnosti,
● naredimo »odmore od hrupa«, ko smo v glasnem okolju,
● zaščitimo otroke pred hrupom, saj so njihova ušesa še posebej občutljiva.
4. Redno preverjajmo sluh
Redni pregledi sluha so priporočljivi za vse, ki delajo v glasnem okolju ali se pogosto zadržujejo na koncertih, športnih prireditvah in podobnih hrupnih mestih. Pregled pri avdiologu ali drugem strokovnjaku za sluh lahko odkrije začetne spremembe, še preden sami opazimo težave.
Če odkrijejo izgubo sluha, so danes na voljo zelo napredni slušni aparati in drugi pripomočki, ki olajšajo komunikacijo in izboljšajo kakovost življenja.
Ostanimo varni v zvoku
Sluh je darilo, ki nam omogoča, da doživljamo svet v vsej njegovi raznolikosti – od glasbe do pogovora s prijateljem. Vsakodnevni hrup je del našega življenja, a to še ne pomeni, da moramo sprejeti tveganje izgube sluha. Z nekaj preprostimi ukrepi – od uporabe zaščite do rednih pregledov sluha – lahko veliko naredimo za svojo prihodnost. Ohranjajmo svoj sluh, da bomo življenje še dolgo poslušali v vsej njegovi barvitosti. Naj bo oktober opomnik, da je preventiva najboljša rešitev.