Rastline se nam zdijo tihe, vendar občutljivi mikrofoni razkrivajo drugačen svet. Ob pomanjkanju vode ali poškodbi lahko oddajajo kratke ultrazvočne klike, ki jih človeško uho ne zazna. Za nekatere živali pa ti zvoki niso skriti.
Raziskave nočnih metuljev kažejo, da lahko žuželke zvoke rastlin vključijo v svoje odločitve. To ne pomeni, da rastline govorijo tako kot ljudje ali živali. Pomeni pa, da je lahko tudi na videz nepomemben zvok koristen vir informacij za organizem, ki ga zmore zaznati.
Rastline nimajo glasilk, vendar v njihovih tkivih ves čas potekajo fizični procesi, ki lahko ustvarjajo vibracije in zvoke. Velik del teh pojavov zaznajo le naprave, saj ležijo zunaj frekvenčnega območja človeškega sluha.
Raziskovalci so z ultrazvočnimi mikrofoni snemali paradižnik, tobak in druge rastline. Rastline, ki jim je primanjkovalo vode ali so bile poškodovane, so praviloma oddajale več kratkih klikov kot rastline brez takšnega stresa. Računalniški modeli so lahko iz značilnosti posnetkov z določeno uspešnostjo razlikovali med vrstami rastlin in oblikami stresa.
Ena glavnih razlag za nastanek teh zvokov je povezana s pretokom vode po prevodnih tkivih. Ob suši se lahko v vodnih poteh pojavijo mehurčki in prekinitve vodnega stolpca. Ta pojav imenujemo kavitacija. Spremembe v tkivu lahko ustvarijo vibracije, ki se nato kot ultrazvočni kliki širijo v okolico.
Raziskovalci so preučevali samice vrste nočnega metulja Spodoptera littoralis. Samice odlagajo jajčeca v bližini rastlin, s katerimi se bodo po izvalitvi hranile njihove ličinke. Izbira dovolj zdrave rastline zato vpliva na možnosti njihovega razvoja.
V prvem delu poskusa v prostoru ni bilo pravih rastlin. Na eni strani so predvajali posnetke klikov izsušene paradižnikove rastline, druga stran pa je ostala tiha. Samice so pogosteje odlagale jajčeca v bližini zvoka. Brez drugih rastlinskih lastnosti je bil ultrazvočni posnetek zanje verjetno znak, da je v bližini živa rastlina.
Nato so jim ponudili dve zdravi paradižnikovi rastlini. Ob eni so predvajali zvoke izsušene rastline, ob drugi pa ni bilo dodatnega zvoka. Tokrat so samice pogosteje izbrale tiho rastlino. Ko so imele na voljo tudi vidne in kemične informacije, je ultrazvočni klik očitno nakazoval manj primerno stanje rastline.
Da bi preverili, ali je bila izbira res povezana s sluhom, so raziskovalci pri delu metuljev onemogočili delovanje slušnih organov. Razlika med obema stranema je nato izginila. Samice se prav tako niso enako odzvale na druge ultrazvočne zvoke, na primer na zvoke samcev, kar kaže, da ni šlo samo za splošen odziv na katerikoli ultrazvok.
Beseda “govorijo” je privlačna, vendar znanstveno ni dovolj natančna. Raziskave za zdaj ne dokazujejo, da rastline ultrazvočne klike ustvarjajo z namenom, da bi opozorile žuželke ali druge rastline.
Zvok je lahko posledica fizioloških procesov v rastlini. Ker pa vsebuje informacijo o njenem stanju, ga lahko žival uporabi pri svojih odločitvah. V biologiji takšen pojav pogosto opisujemo kot namig. Organizem ga lahko zazna in izkoristi, čeprav ni nastal kot namensko sporočilo.
Nova raziskava je pomembna zato, ker je pokazala, da živalski odziv na rastlinske zvoke ni le domneva. V nadzorovanih poskusih je zvok dejansko vplival na vedenje žuželk. To pa še ne pomeni, da enako ravnajo vse vrste metuljev, druge žuželke ali živali v naravnem okolju.
Človeški sluh pokriva samo del vseh zvočnih frekvenc, ki se širijo okoli nas. Ultrazvočni kliki rastlin ležijo nad območjem, ki ga običajno zazna človeško uho, nekatere žuželke in druge živali pa so občutljive tudi na te frekvence.
Zato tišina ni enaka za vse vrste. Okolje, ki je za človeka povsem tiho, je lahko za drugo žival polno informacij. Netopirji uporabljajo ultrazvok za orientacijo, številni nočni metulji pa ga zaznavajo tudi zato, da lahko pravočasno prepoznajo bližajočega se plenilca.
Raziskava rastlinskih zvokov temu dodaja novo možnost. Ultrazvočni sluh žuželkam morda ne pomaga samo pri izogibanju nevarnosti, temveč tudi pri presojanju stanja rastlin v njihovi okolici.
Ultrazvočno spremljanje rastlin bi lahko v prihodnosti pomagalo pri zgodnejšem zaznavanju pomanjkanja vode. Senzorji bi teoretično lahko zaznali spremembe, še preden bi bile posledice suše jasno vidne na listih in steblih.
Poznavanje odziva žuželk bi lahko odprlo tudi nove pristope pri spremljanju škodljivcev. Vendar je raziskovanje še v zgodnji fazi. Laboratorijski poskus z eno vrsto metulja še ni dokaz, da bi bilo mogoče predvajanje zvokov neposredno uporabiti za zanesljivo varovanje pridelkov na prostem.
Najpomembnejše spoznanje je za zdaj temeljno: zvoki rastlin niso nujno samo nepomemben stranski pojav. Vsaj nekatere živali jih lahko zaznajo, razlikujejo in vključijo v svoje vedenje.
Da. Z občutljivimi mikrofoni je mogoče zaznati kratke zračne klike, zlasti pri rastlinah, ki jim primanjkuje vode ali so poškodovane. Večina obravnavanih zvokov je v ultrazvočnem območju.
Njihove frekvence so previsoke za običajno območje človeškega sluha. Posnetke je mogoče upočasniti ali pretvoriti v nižje frekvence, da postanejo slišni človeku.
Tega raziskave ne dokazujejo. Zvoki lahko nastajajo kot posledica fizioloških procesov, žuželke pa jih uporabijo kot vir informacij o stanju rastline.
Poskusi so bili opravljeni s samicami nočnega metulja Spodoptera littoralis. Rezultatov zato ni mogoče samodejno prenesti na vse metulje ali druge žuželke.
Ultrazvočnih klikov rastlin človeško uho ne zazna, spremembe pri zaznavanju običajnih zvokov in govora pa je smiselno preveriti. V slušnih centrih Audiomed lahko opravite test sluha in se s slušnim akustikom pogovorite o svojih opažanjih.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.