Potrditev izgube sluha lahko prinese olajšanje, ker končno pojasni težave iz vsakdanjega življenja. Pri drugih vzbudi dvom, skrb, žalost ali odpor. Noben odziv ni obvezen in ni pravilnega načina, kako bi morali sprejeti rezultat pregleda.
Izvid ni sodba o tem, kdo ste ali česa v prihodnosti ne boste mogli več početi. Je podlaga za razumevanje vašega sluha in odločitev, s katerimi si lahko olajšate sporazumevanje, delo, druženje in druge vsakodnevne dejavnosti.
Osnovni rezultat meritve sluha je avdiogram. Ta prikazuje, kako tihe tone različnih frekvenc še zaznate z levim in desnim ušesom. Iz njega je mogoče razbrati stopnjo in obliko izgube sluha ter ugotoviti, kateri deli govora so za vas težje slišni.
Avdiogram pa ne opiše vseh težav, ki jih doživljate. Dve osebi s podobnim rezultatom lahko v vsakdanjem življenju slišita zelo različno. Ena ima največ težav med pogovorom v restavraciji, druga pri sestankih, tretja med telefonskim pogovorom ali gledanjem televizije.
Zato dober posvet ne obravnava samo številk. Pomembni so tudi okoliščine, v katerih slabše slišite, vaše delo, odnosi, pričakovanja in dejavnosti, pri katerih vam izguba sluha povzroča največ težav.
Izguba sluha je lahko prevodna, zaznavna ali mešana. Pri prevodni izgubi zvok težje potuje skozi zunanje ali srednje uho. Vzrok je lahko na primer nakopičeno ušesno maslo, vnetje ali druga sprememba, ki jo mora oceniti zdravstveni strokovnjak.
Zaznavna izguba nastane zaradi sprememb v notranjem ušesu ali slušnih poteh. Pogosto je povezana s staranjem, dolgotrajno izpostavljenostjo hrupu ali drugimi dejavniki. Takšne izgube navadno ni mogoče odpraviti z zdravili, mogoče pa je zmanjšati njen vpliv na sporazumevanje in vsakdanje življenje.
Če vzrok ni znan ali so prisotni dodatni simptomi, je lahko potreben pregled pri zdravniku specialistu za bolezni ušes, nosu in grla. Slušni akustik lahko izmeri sluh, razloži rezultat ter svetuje glede slušnih aparatov in drugih rešitev, medicinsko diagnozo bolezni pa postavi zdravnik.
Nekateri ljudje so nad rezultatom presenečeni, čeprav so jih bližnji že dalj časa opozarjali, da slabše slišijo. Drugi občutijo olajšanje, ker dobijo razlago za naporne pogovore, utrujenost ali pogosto napačno razumljene besede.
Pojavijo se lahko tudi žalost, jeza, skrb zaradi prihodnosti ali nelagodje ob misli na slušne aparate. Ti občutki se lahko spreminjajo iz dneva v dan, lahko se prekrivajo ali pa jih sploh ne doživite.
Prilagajanje na izgubo sluha ni pot skozi obvezne stopnje. Ni treba, da se najprej jezite, nato žalujete in šele na koncu dosežete sprejemanje. Pomembneje je, da dobite jasne informacije, postavite vprašanja in si vzamete dovolj časa za premišljeno odločitev.
Po pregledu morate razumeti, ali je izguba prisotna na enem ali obeh ušesih, katere frekvence so prizadete in kako se rezultat povezuje z vašimi težavami. Smiselno je razjasniti tudi, ali je vzrok znan, ali potrebujete zdravniški pregled ter katere možnosti obravnave pridejo v poštev.
Prosite za razlago avdiograma v razumljivem jeziku. Dober posvet vam ne sme pustiti samo grafa in podatka, da slabše slišite. Vedeti morate, zakaj na primer slišite, da nekdo govori, vendar ne razumete vseh besed, ali zakaj je pogovor v hrupu težji kot pogovor v mirnem prostoru.
Povejte, v katerih situacijah vam sluh povzroča največ težav. Podatek, da težko spremljate družinsko kosilo, sestanek ali pogovor med vožnjo, je pri izbiri rešitve pogosto pomembnejši od splošne želje, da bi radi »bolje slišali«.
Postopno slabšanje sluha je pogosto, vendar vsake spremembe ne smemo obravnavati kot običajen del staranja. Nenadna izguba sluha, ki se razvije v nekaj urah ali dneh, zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo.
Zdravniški pregled je potreben tudi pri hitrem slabšanju, izraziti razliki med ušesoma, ponavljajoči se vrtoglavici, bolečini, izcedku iz ušesa, oslabelosti obraza ali tinitusu, ki se pojavlja samo na eni strani oziroma utripa v ritmu srca.
V takšnih primerih izbira slušnega aparata ni prvi korak. Najprej je treba preveriti morebitni zdravstveni vzrok težav.
Naslednji korak ni pri vseh enak. Nekatere vzroke izgube sluha je mogoče zdraviti ali odpraviti. Pri trajni izgubi so možnosti odvisne od njene vrste in stopnje, vašega zdravstvenega stanja ter situacij, v katerih želite bolje razumeti govor in zaznavati zvoke.
Obravnava lahko vključuje slušne aparate, druge slušne pripomočke, prilagoditve načina sporazumevanja ali kombinacijo različnih rešitev. Pri težjih izgubah se lahko preveri tudi primernost za vsadni slušni pripomoček.
Slušni aparat ne povrne naravnega sluha in ne odpravi vseh težav v vsakem okolju. Lahko pa izboljša dostop do govora in drugih pomembnih zvokov. Učinek je odvisen od ustrezne izbire, natančne nastavitve, redne uporabe in nadaljnjih prilagoditev.
Odločitev je lažja, kadar veste, kaj želite izboljšati. Cilj je lahko lažje spremljanje pogovora z družino, manj napora pri delu, boljše razumevanje televizije ali varnejše zaznavanje dogajanja v okolici.
Takšni cilji omogočajo tudi realnejšo presojo, ali vam izbrana rešitev koristi. Po namestitvi slušnih aparatov ali uvedbi drugih prilagoditev se je smiselno vrniti na kontrolni posvet, opisati izkušnje in po potrebi prilagoditi nastavitve.
Obravnava sluha ni enkratna odločitev, ki se konča z izročitvijo pripomočka. Sluh, potrebe in življenjske okoliščine se lahko spreminjajo, zato so nadaljnje spremljanje, vzdrževanje in ponovne meritve pomemben del dolgoročne skrbi.
Sprejeti izgubo sluha ne pomeni, da se sprijaznite z vsemi težavami, ki jih povzroča. Pomeni, da jih prepoznate in začnete iskati načine, kako zmanjšati njihov vpliv.
Pri pogovoru lahko izberete mirnejši prostor, se obrnete proti sogovorniku in jasno poveste, kadar česa niste razumeli. Bližnje lahko prosite, naj govorijo razločno, ne pa pretirano glasno, ter naj vas pred začetkom pogovora opozorijo.
Takšne prilagoditve niso znak nemoči. So praktičen način, kako ponovno pridobiti več nadzora nad sporazumevanjem.
Izguba sluha ne vpliva samo na osebo, ki slabše sliši. Ponavljanje, napačno razumljeni odgovori in umikanje iz pogovorov lahko obremenijo tudi partnerja, družino ali sodelavce.
Bližnja oseba vam lahko pomaga opisati situacije, ki jih sami morda niste opazili, in si zapomniti informacije s posveta. Pomembno pa je, da ostanete vključeni v vse odločitve in da se o vašem sluhu ne govori, kot da vas ni v prostoru.
Najboljše rezultate prinese sodelovanje. Vi pojasnite, kaj vam povzroča težave, bližnji prilagodijo način sporazumevanja, strokovnjak pa pomaga poiskati rešitev, ki ustreza vašim potrebam.
Skrb ali žalost po potrditvi izgube sluha sama po sebi še ne pomeni duševne motnje. Pogosto se zmanjšata, ko bolje razumete izvid in spoznate možnosti, ki so vam na voljo.
Če pa vas občutki nemoči, tesnobe ali potrtosti dalj časa ovirajo pri delu, spanju, odnosih ali vsakdanjih dejavnostih, se o tem pogovorite z osebnim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje. Enako velja, če se zaradi sluha vse bolj izogibate ljudem in dejavnostim, ki so vam bile prej pomembne.
Podpora pri čustvenem prilagajanju ne nadomesti obravnave sluha. Pomaga vam, da se z diagnozo spoprimete brez sramu, pretiranega strahu ali občutka, da morate vse rešiti sami.
Ne. Nekatere težave so povezane z ušesnim maslom, vnetjem ali drugimi vzroki, ki jih je mogoče zdraviti. Zaznavna izguba zaradi sprememb v notranjem ušesu je običajno trajna, vendar je mogoče njen vpliv zmanjšati z ustrezno obravnavo.
Avdiogram prikazuje najtišje tone različnih frekvenc, ki jih slišite z vsakim ušesom. Pomaga določiti stopnjo in obliko izgube sluha, ne opiše pa vedno vseh težav pri razumevanju govora v resničnih zvočnih okoljih.
Odločitve vam ni treba sprejeti pod pritiskom. Najprej morate razumeti rezultat, morebitni vzrok, svoje komunikacijske potrebe in razpoložljive možnosti. Dolgotrajno odlašanje brez načrta pa pomeni, da težave pri sporazumevanju ostajajo nerešene.
Slušni aparat ne povrne naravnega sluha. Izbrane zvoke obdela in ojača tako, da so za uporabnika dostopnejši. Učinek je odvisen od vrste izgube sluha, nastavitev, zvočnega okolja in redne uporabe.
Da, kadar si to želite. Bližnja oseba lahko pomaga opisati težave iz vsakdanjega življenja, si zapomni pojasnila in sodeluje pri dogovoru o lažjem sporazumevanju.
V slušnih centrih Audiomed vam razložimo rezultate meritve sluha, prisluhnemo težavam iz vašega vsakdana in skupaj določimo smiselne naslednje korake. Kadar simptomi zahtevajo medicinsko obravnavo, vam svetujemo pregled pri ustreznem zdravniku.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.