Odprta okna so med vožnjo prijetna, vendar v potniško kabino spustijo tudi hrup vetra, pnevmatik in prometa. Pri nižjih hitrostih in kratkih poteh takšna izpostavljenost običajno ni primerljiva z večurno vožnjo po avtocesti. Ko hitrost, glasnost in trajanje naraščajo, pa se povečuje tudi obremenitev sluha.
Na vprašanje zato ni mogoče odgovoriti samo z da ali ne. Pomembno je, kako glasno je v konkretnem vozilu, kako dolgo vožnja traja in kako pogosto ste podobnemu hrupu izpostavljeni.
Pogosto citirana raziskava je primerjala hrup v petih kabrioletih z odprto in zaprto streho. Vozila so preizkusili pri hitrostih približno 89, 105 in 121 kilometrov na uro.
Pri odprti strehi so izmerili povprečne ravni med približno 85 in 90 decibeli. Odpiranje strehe je glede na hitrost in vozilo raven hrupa povečalo za približno 12 do 15 decibelov. Raziskovalci so zato opozorili, da lahko daljša vožnja z odprto streho pri višjih hitrostih preseže priporočene ravni izpostavljenosti.
Rezultatov ne moremo neposredno prenesti na vsak avtomobil z odprtim stranskim oknom. Kabriolet z umaknjeno streho je drugačno zvočno okolje kot običajen avtomobil, pri katerem je odprto samo eno okno. Raziskava pa dobro pokaže, kako močno lahko odprta potniška kabina poveča hrup pri višjih hitrostih.
Pri počasni vožnji je lahko opaznejši zvok motorja, pri višjih hitrostih pa postajata pomembnejša hrup pnevmatik in zračni tok okoli vozila. Ko odprete okno, se mirnejše zračno okolje v kabini poruši. Ob robu okna nastajajo vrtinci, ki jih slišite kot šumenje, bobnenje ali neenakomerno udarjanje zraka.
Na končno raven vplivajo hitrost, smer vetra, vrsta cestišča, pnevmatike, oblika vozila, položaj odprtega okna in promet v okolici. Zato ni mogoče določiti ene vrednosti, ki bi veljala za vse avtomobile.
Tudi električni avtomobil pri višji hitrosti ni nujno tih, če so okna odprta. Tišji pogonski sklop ne odpravi hrupa vetra, stika pnevmatik s cesto in drugih vozil.
Pri ocenjevanju tveganja za sluh ni pomembna samo najvišja izmerjena vrednost. Upoštevati je treba celotno zvočno izpostavljenost. Višja ko je raven hrupa, krajši je čas, v katerem lahko prejmete enako zvočno obremenitev.
Smernice za varno poslušanje kot orientacijo navajajo, da je zvoku pri 80 decibelih mogoče biti izpostavljen precej dlje kot zvoku pri 90 decibelih. Svetovna zdravstvena organizacija za odrasle navaja približno 40 ur tedenske izpostavljenosti pri 80 decibelih, pri 90 decibelih pa se ta čas skrajša na približno štiri ure.
To niso ostre meje, pod katerimi poškodba ni mogoča in nad katerimi je neizogibna. Občutljivost se med ljudmi razlikuje, seštevajo pa se tudi drugi viri hrupa v istem dnevu ali tednu.
Kratko odprtje okna med počasno mestno vožnjo zato ne predstavlja enake izpostavljenosti kot vsakodnevna dolga vožnja po avtocesti z odprtimi okni.
Po hrupni vožnji se vam lahko zdi, da slišite nekoliko slabše ali da so zvoki pridušeni. Pojavijo se lahko tudi piskanje, šumenje ali občutek polnosti v ušesih. Takšni znaki pomenijo, da je bil slušni sistem obremenjen, tudi če se stanje po počitku izboljša.
Ponavljajoče se začasne spremembe niso nekaj, kar bi bilo smiselno prezreti. Izguba sluha zaradi hrupa se lahko razvija postopoma, zato je človek pogosto ne opazi, dokler ne začne težje razumeti govora ali slediti pogovorom v hrupnem prostoru.
Če se sluh po hrupni vožnji ne povrne, se tinitus ponavlja ali opazite nenadno spremembo sluha, je potreben strokovni pregled.
Največ dosežete tako, da pri višjih hitrostih in na daljših poteh zaprete okna. Zračenje vozila je primernejše pri nižji hitrosti, med postankom ali pred vključitvijo na avtocesto.
Zunanjega hrupa ne poskušajte preglasiti z glasnejšim avtoradiem. S tem hrupu vetra in prometa dodate še en vir zvoka, skupna obremenitev pa se poveča. Če se morate med pogovorom z osebo na sosednjem sedežu močno naprezati ali govoriti občutno glasneje, je to praktičen znak, da je okolje že precej hrupno.
Mobilna aplikacija za merjenje zvoka vam lahko poda približen občutek o ravni hrupa, vendar meritve z vgrajenim mikrofonom niso enako zanesljive kot meritve s kalibriranim merilnikom. Meritev naj vedno opravi sopotnik ali pa jo izvedite, ko je vozilo varno ustavljeno.
Po daljši hrupni poti ušesom omogočite nekaj miru. Če pogosto vozite v glasnih razmerah ali po vožnji opažate spremembe, je smiseln tudi test sluha.
Kratka vožnja pri zmerni ravni hrupa običajno ne pomeni enakega tveganja kot dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost. Zelo glasen hrup pa lahko sluh poškoduje tudi v krajšem času, zato sta pomembni dejanska raven in trajanje.
Kabriolet z odprto streho je praviloma bolj izpostavljen zračnemu toku kot običajen avtomobil z enim odprtim oknom. Meritve iz raziskav kabrioletov zato ne veljajo samodejno za vsa druga vozila.
Raven 85 decibelov ni trenutna meja poškodbe. Tveganje se povečuje s trajanjem in ponavljanjem izpostavljenosti. Pri takšni ravni je smiselno omejiti čas v hrupu, zlasti če ste mu izpostavljeni pogosto.
Aplikacija lahko pomaga pri okvirni oceni, vendar je rezultat odvisen od telefona, mikrofona in aplikacije. Za natančno meritev je potreben ustrezno kalibriran merilnik. Telefona med vožnjo ne uporabljajte sami.
Če po hrupni vožnji opažate piskanje, pridušen sluh ali težje razumevanje govora, lahko v slušnem centru Audiomed preverimo vaš sluh in pojasnimo rezultate meritve.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.