Ali (še) slišite v prometu?
Daljša izpostavljenost hrupu lahko povzroči trajno izgubo sluha.
Medtem ko nas pešanje vida dokaj hitro opozori, da ne moremo več varno voziti, marsikdo malce pozabi, da je pri vožnji pomemben tudi sluh. Med vožnjo je včasih ravno zvok prvo opozorilo za nevarnost. Ob slabem sluhu ali glasni glasbi v vozilu ne slišimo nekaterih dogajanj v avtomobilu in v prometu ali pa ne vemo natančno, od kod zvoki prihajajo. Preslišimo lahko rešilni avto, hupanje, zaviranje in podobno. Najpogosteje nam začne pešati občutljivost na visoke frekvence od 2000 Hz naprej. Pri vožnji morda tega ne bomo takoj opazili, a vendarle lahko vpliva na vozniške sposobnosti, še posebno, če je prisotnih veliko motečih okolnih dejavnikov in hrup.
Najpomembnejše govorne frekvence so med 250 in 6000 Hz. Samoglasniki imajo nizke frekvence, soglasniki, še posebno šumniki, pa visoke frekvence. Brnenje avtomobila je nizkofrekvenčno. Visokofrekvenčni so šumi in tudi sirene. Opozarjamo, da se na to ne gre zanašati. Nekateri namreč izgubijo tudi zmožnost zaznave nizkih frekvenc zvoka.
Bolje prej kot pozneje
Raziskave kažejo, da izguba sluha prizadene 35 % voznikov, starejših od 65 let. Zato starejši vozniki lahko veliko naredijo za izboljšanje varnost v prometu, če vsako leto opravijo test sluha. Voznikom, ki slabše slišijo, vsekakor priporoča nošenje slušnega aparata. S slušnim aparatom vozniki lahko na primer zaradi nepreglednega ovinka prej slišimo prihajajoče vozilo, preden ga vidimo. Tudi vozila na nujnih vožnjah običajno prej slišimo, kot vidimo.
Pomisleki, da bi nas aparat preveč motil (okrepil napačne zvoke) ob ustreznih nastavitvah so popolnoma odveč. Slušni aparat že dolgo ni več samo ojačevalec zvoka. Zdaj je še veliko veliko več. Ojača lahko točno to, kar mi želimo. Res pa je, da se moramo na slušni aparat navaditi in nekaterim gre to bolje kot drugim. Ko počasi postajamo naglušni, se tudi možgani spremenijo. Rekli bi lahko, da se polenijo in potem, ko dobimo slušni aparat, naenkrat dobijo številne informacije. To je za naše možgane težaško delo, na nove informacije se morajo navaditi.
