Telefoniranje je za številne ljudi z izgubo sluha zahtevnejše od pogovora v živo. Britanski mobilni operater O2 in podjetje Mavenir sta zato preizkusila drugačen pristop: telefonski zvok sta prilagajala sluhu posameznika že v mobilnem omrežju.
Skoraj 90 odstotkov sodelujočih je po navedbah podjetij poročalo o jasnejših klicih. Rezultat je spodbuden, vendar gre za zgodnji preizkus tehnologije, ne za neodvisno znanstveno raziskavo ali storitev, ki bi bila že na voljo uporabnikom.
O2 in ponudnik programske opreme za telekomunikacijska omrežja Mavenir sta junija 2026 objavila rezultate preizkusa tehnologije, namenjene ljudem z izgubo sluha.
Udeleženci so najprej opravili kratek avtomatiziran preizkus sluha, s katerim je sistem preveril, kako zaznavajo zvoke različnih frekvenc. Na tej podlagi je ustvaril njihov slušni profil in ga po navedbah podjetij varno povezal z mobilno številko.
Med klicem se je govor sproti prilagajal slušnemu profilu uporabnika. Prilagoditev se ni izvajala v telefonu ali slušnem aparatu, temveč v omrežju operaterja O2.
Udeleženci so lahko uporabljali svoj telefon in obstoječo telefonsko številko. Posebne aplikacije za prilagajanje zvoka niso potrebovali.
Današnje možnosti za lažje telefoniranje temeljijo predvsem na nastavitvah telefona, njegovih dostopnostnih funkcijah ter povezovanju s slušnimi aparati. Pri združljivih napravah se lahko zvok klica brezžično predvaja neposredno v enega ali oba slušna aparata.
Pri preizkusu O2 in Mavenir je prilagoditev potekala v mobilnem omrežju. Udeležencem zato med klicem ni bilo treba spreminjati nastavitev ali uporabljati dodatne opreme.
Takšna tehnologija bi prilagajala samo zvok telefonskega klica. Ne bi pomagala pri poslušanju v drugih vsakodnevnih zvočnih okoljih. Iz objavljenih podatkov tudi ni mogoče ugotoviti, pri katerih vrstah in stopnjah izgube sluha bi bila najučinkovitejša.
Pri pogovoru v živo razumevanja ne omogoča samo zvok. Pomagajo tudi gibanje ustnic, obrazna mimika, pogled in okoliščine pogovora. Pri običajnem telefonskem klicu teh vidnih informacij ni, zato je poslušalec skoraj popolnoma odvisen od zvoka.
Telefonski klic lahko vsebuje manj zvočnih informacij kot neposreden govor. Razumevanje dodatno otežijo slabša povezava, neznan glas ali hrup v okolju enega od sogovornikov.
Če zaradi izgube sluha posamezni deli govora niso dovolj jasni, samo višja glasnost pogosto ne reši težave. Zvok mora biti prilagojen značilnostim uporabnikovega sluha.
Neposredno predvajanje klica v združljiva slušna aparata lahko pomaga, ker zvok prispe neposredno v aparat in ga je mogoče poslušati v obeh ušesih. Delovanje je odvisno od slušnih aparatov, telefona, operacijskega sistema in njihove medsebojne združljivosti.
Po podatkih O2 in Mavenir je skoraj 90 odstotkov sodelujočih poročalo o jasnejših telefonskih klicih. Udeleženci so omenjali tudi manjši napor pri poslušanju, manj nesporazumov in naravnejšo izkušnjo telefoniranja.
Gre za njihove osebne ocene. Podjetji nista objavili števila sodelujočih, načina njihovega izbora, podatkov o vrsti in stopnji izgube sluha ali rezultatov objektivnega preverjanja razumevanja govora. Objavljena ni bila niti neodvisna strokovno pregledana raziskava.
Podatek o skoraj 90 odstotkih zato ne pomeni, da je tehnologija pri devetih od desetih udeležencev dokazano izboljšala razumevanje govora. Pove predvsem, da je večina sodelujočih med preizkusom zaznala jasnejši zvok klica.
Združljivi slušni aparati se lahko neposredno povežejo s pametnim telefonom in vanje predvajajo zvok klica. Nekateri telefoni omogočajo tudi prilagajanje zvoka, sprotni prepis govora in druge dostopnostne funkcije. Njihova razpoložljivost je odvisna od naprave, operacijskega sistema, jezika in regije.
Pri nekaterih uporabnikih je primernejši videoklic, saj omogoča spremljanje obraza in drugih vidnih informacij. Pomembna je tudi ustrezna nastavitev slušnih aparatov, vključno z načinom predvajanja telefonskih klicev.
Nobena možnost ni enako primerna za vse. Upoštevati je treba značilnosti izgube sluha, združljivost naprav in način, kako uporabnik najpogosteje telefonira.
O2 in Mavenir nista napovedala komercialne uvedbe ali datuma, ko bi bila tehnologija lahko dostopna uporabnikom. Prav tako ni podatkov, da bi bila njena uvedba načrtovana v Sloveniji.
Pred širšo uporabo bi bilo treba z večjimi in pregledneje predstavljenimi preizkusi ugotoviti, komu rešitev pomaga, kako zanesljivo deluje ter kako se slušni profil ustvarja, varuje in posodablja.
Če bi se pristop izkazal za učinkovitega, bi lahko postal dodatna možnost poleg nastavitev telefona, neposrednega povezovanja s slušnimi aparati in drugih rešitev za dostopnejše telefoniranje. Slušnih aparatov ne bi nadomestil, saj bi prilagajal samo zvok telefonskega klica.
Preizkus je zanimiv predvsem zato, ker podpore za ljudi z izgubo sluha ne umešča samo v telefon ali slušni aparat. Del prilagajanja bi lahko v prihodnosti prevzelo tudi mobilno omrežje.
Ne. Podjetji sta izvedli zgodnji preizkus, nista pa napovedali komercialne uvedbe. Tehnologija ni na voljo uporabnikom v Sloveniji.
Med preizkusom so uporabljali svoj telefon in obstoječo telefonsko številko. To še ne pomeni, da bi morebitna prihodnja storitev delovala z vsemi telefoni in mobilnimi omrežji.
Ne. Preizkušena rešitev je prilagajala samo govor med telefonskim klicem. Slušni aparat pomaga pri poslušanju v različnih zvočnih okoljih in se nastavi glede na uporabnikovo izgubo sluha.
Ne. Gre za delež sodelujočih, ki so sami poročali o jasnejših klicih. Zaradi pomanjkanja podatkov o udeležencih, metodologiji in objektivnih meritvah rezultat ni dokončen dokaz učinkovitosti.
Pomagajo lahko neposredno povezovanje združljivih slušnih aparatov s telefonom, ustrezne nastavitve zvoka, dostopnostne funkcije telefona in videoklici. Izbira je odvisna od vašega sluha in naprav, ki jih uporabljate.
Če so telefonski pogovori postali naporni ali pogosto ne razumete sogovornika, lahko v slušnem centru Audiomed preverite svoj sluh. Pri združljivih napravah vam slušni akustik pomaga tudi pri povezovanju slušnih aparatov s telefonom in nastavitvi predvajanja klicev.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Železniškega zdravstvenega doma. Najbližje je parkirišče pri zdravstvenem domu, od koder se čez križišče sprehodite približno 20 metrov do centra.
Slušni center in optika se nahajata v neposredni bližini UKC Maribor. Najbližje je parkiranje v parkirni hiši ob UKC Maribor, od koder je do centra približno 200 metrov.
Slušni center in optika se nahajata nasproti Zdravstvenega doma Kranj. Parkirate lahko pri Pošti Slovenije ali Zavarovalnici Triglav in se od tam sprehodite do centra.
Slušni center in optika se nahajata nasproti glavnega vhoda v bolnišnico Novo mesto. Parkirna mesta so na voljo pred slušnim centrom in optiko.